Dolenjska narečna skupina (dolenjščinaSmole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." Enciklopedija Slovenije vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2.) je skupina tesno povezanih narečij slovenskega jezika, ki se govorijo na področju osrednje Dolenjske in vzhodne Notranjske. Na področju zgodovinske Dolenjske sta ob slovenskem jeziku sicer dolga stoletja živela tudi jezik Kočevskih Nemcev (na območju okoli Kočevja) in različni južnoslovanski govori srbskih beguncev pred Turki, Uskokov (v Beli Krajini). Po izgonu Kočevarjev ob koncu 2. svetovne vojne so se na Kočevskem ob preostalih staroselcih naselili tudi priseljenci iz drugih delov Slovenije in ostalih republik bivše Jugoslavije, zato je današnje kočevsko podnarečje izrazito mešano. Govor južnoslovanskih Uskokov pa je skozi stoletja pustil neizbrisne sledi v današnjem belokranjskem narečju.
Posamezna narečja in podnarečja dolenjsko narečje (dolenjščinaLogar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 42.) vzhodnodolenjski govor (vzhodna dolenjščina) severnobelokranjsko narečje južnobelokranjsko narečje (južna belokranjščinaLogar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 203.) kostelsko narečje (kostelska belokranjščina, kostelščinaHorvat, Sonja. 1994. "Nekaj naglasnih in fonoloških značilnosti slovenskega kostelskega govora." Slavistična revija 42: 305–312, p. 305.)
Viri
Kategorija:Slovenska narečja Kategorija:Dolenjska