Gnus je vrsta emocionalne reakcije, ki vključuje odmik od osebe ali predmeta z močnim izrazom odpora, bodisi realnim ali igranim. Druga razlaga gnus definira kot odpor do potencialne okužbe.Cisler, J.M.; Olatunji, B.O., Lohr, J.M., & Williams, N.L. (2009). "Attentional bias differences between fear and disgust: Implications for the role of disgust in disgust-related anxiety disorders". Cognition and Emotion 23 (4): 675–687.doi:10.1080/02699930802051599 Gnus je eden od osnovnih, preprostih čustev, ki služijo varovanju organizma pred zaužitjem potencialno škodljive snovi ter tako omogoča izogibanje boleznim. Navadno je asociiran s pojmi, kot so: nečistoča, neužitno, infekcijsko, krvavo.David, B.; Olatunji, B.O. (2011). "The effect of disgust conditioning and disgust sensitivity on appraisals of moral transgressions". Personality & Individual Differences 50 (7): 1142–1146.doi:10.1016/j.paid.2011.02.004. Strah pred okužbo, pred insekti, odpadnim materialom in drugimi dejavniki, ki porušijo naravni red, lahko spodbudi gnus. V tem primeru gnus izhaja iz procesa sklepanja na podlagi zaznavne izkušnje. Na primer vedenje, da so insekti v preteklosti povzročali kugo, lahko pripelje do občutenj odpora in gnusa do insektov, ki sicer niso škodljivi.Cisler, J.M.; Olatunji, B.O., Lohr, J.M., & Williams, N.L. (2009). "Attentional bias differences between fear and disgust: Implications for the role of disgust in disgust-related anxiety disorders". Cognition and Emotion 23 (4): 675–687.doi:10.1080/02699930802051599. Gnus se je evolucijsko razvil kot odziv na neužitno hrano, ki bi lahko škodila organizmu.Wicker, B.; Keysers, C.; Plailly, J.; Royet, J. P.; Gallese, V.; Rizzolatti, G. (2003). "Both of us disgusted in my insula: the common neural basis of seeing and feeling disgust". Neuron 40 (3): 655–64.doi:10.1016/S0896-6273(03)00679-2.PMID 14642287. Tako ljudje na primer še danes kažejo gnus v stiku s pokvarjenim mlekom ali okuženim mesom. Mnoge raziskave so trdile, da služi čustvo gnusa kot funkcija zaščite pred boleznijo. Gnus tako spodbudijo tudi predmeti ali osebe, ki kažejo znake bolezenske okužbe.Oaten, M., Stevenson, R. J., & Case, T. I. (2009). Disgust as a Disease-Avoidance Mechanism.Psychological Bulletin, 135 (2), 303–321. sličica|Primera obrazne mimike pri izražanju gnusa.|324x324px Gnus je ena od osnovnih emocij, ki je značilna in prepoznana v vseh kulturah. Čeprav različne kulture pojmujejo za gnusne različne stvari, je reakcija na objekt gnusa v vseh kulturah enaka.Olatunji, Bunmi O.; Haidt, Jonathan; McKay, Dean; David, Bieke (2008). "Core, animal reminder, and contamination disgust: Three kinds of disgust with distinct personality, behavioral, physiological, and clinical correlates". Journal of Research in Personality42 (5): 1243. doi:10.1016/j.jrp.2008.03.009. Vključuje namreč specifične obrazne izraze, katerih karakteristike so rahlo namrščene obrvi, zavihana zgornja ustnica, gubanje nosu in rahlo viden jezik, torej rahlo odprta usta.Rozin, P.; Lowery, L.; Ebert, R. (1994). "Varieties of disgust faces and the structure of disgust". Journal of Personality and Social Psychology 66 (5): 870–881.doi:10.1037/0022-3514.66.5.870. PMID 8014832. Obrazni izraz gnusa se pojavlja tudi pri slepih posameznikih ter pri tistih, ki so rojeni gluhi.
Gnus je raziskoval in opisoval že Darwin, nato pa je to čustvo do leta 1990 bilo bolj ali manj ignorirano, kar je presenetljivo, glede na to, da gre za eno od osnovnih čustev (poleg jeze, strahu, veselja, žalosti itd.). V poučevanju psihologije se je gnus dodobra pojavil šele v zadnjem desetletju 20. stoletja. Razlogov za to je veliko, med drugimi tudi pomanjkanje zanimanja v primerjavi z drugimi čustvi, povezovanje gnusa predvsem samo s področjem hrane, izogibanje raziskovanju čustva, ki je že samo po sebi neprijetno ipd.Rozin, Paul; Haidt, Jonathan; McCauley, Clark; Disgust and its disorders: Theory, assessment, and treatment implications. Olatunji, Bunmi O.; McKay, Dean; Publisher: American Psychological Association; 2009, pp. 9-29. [Chapter]
Vrste gnusa
Socialno-moralni gnus Nekateri raziskovalci so predstavili dvo-faktorski model gnusa, ki vključuje osnovni gnus (ang. core disgust) in gnus kot opomnik živalskosti (ang. animal reminder disgust). Prvo vrsto gnusa naj bi spodbujali dražljaji kot so na primer žuželke, pokvarjena hrana, odpadki. To čustvo je enako čustvu, ki ga pri dojenčkih sproža kisla ali grenka hrana. Druga vrsta gnusa pa izraža zavračanje dražljajev, ki služijo kot opomnik na živalski izvor človeka, in je značilna zgolj za ljudi, spodbudili pa naj bi jo dražljaji, kot so na primer smrt, slaba higiena.Rozin, P., Lowery, L., Ebert, R. (1994). Variety of Disgust Faces and the Structure of Disgust. Journal of Personality and Social Psychology, 66, 870-881. Poleg teh dveh vrst gnusa pa so Rozin in drugi (1994) v članku dodali tudi gnus, ki ga vzbudi direkten ali posreden fizičen kontakt s tujci ali z ljudmi, s katerimi si tega ne želimo (ang. interpersonal contamination).Olatunji, B.O., Williams, N. L., Lohr, J. M., Sawchuk, C. N. (2005). The structure of disgust: domain specificity in relation to contamination ideation and excessive washing. Behaviour Research and Therapy, 43, 1069-1086.
Nekateri raziskovalci pa navajajo socialno-moralni gnus (ang. socio-moral disgust). Ta oblika se pojavi, kadar so prečkane socialne ali moralne meje, ali pa se nam zdi, da sta kršena posameznikova pravica do avtonomije in njegovo dostojanstvo. Toda, za razliko od osnovnega gnusa, se dražljaji, ki v posamezniku sprožijo socialno-moralni gnus, razlikujejo od kulture do kulture.Simpson, J., Carter, S., Anthony, S. H., Overton, P. G. (2006). Is Disgust a Homogeneous Emotion?. Motivation and Emotion, 30(1), 31-41.
Obstaja velika povezava med socialno-moralnim gnusom in jezo, kar so avtorji v raziskavi tudi dokazali z opisi čustev, ki so jih podali udeleženci raziskave. V povezavi z osnovnim gnusom pa se jeza ne pojavi. Raziskava je potekala tako, da so udeležencem raziskave pokazali različne slike, ki so v njih vzbudili socialno-moralni ali osnovni gnus. Po ogledu vsake izmed slik, so na večstopenjski lestvici ocenili, kako močno so ob ogledu občutili veselje, žalost, jezo, gnus in strah. S tem so dobili dokaz, da obstajata dve vrsti gnusa, saj se je osnovni gnus najbolj povezoval s strahom, socialno-moralni gnus pa z jezo in žalostjo. Poleg tega so dokazali tudi, da s časom in navajenostjo na dražljaj, intenzivnost osnovnega gnusa pojenja, intenzivnost socialno-moralnega gnusa pa se še okrepi. Ugotovili so, da so ženske bolj občutljive za osnovno obliko gnusa, medtem ko pri socialno-moralnem gnusu ni bilo statistično pomembnih razlik med spoloma. Za socialno-moralni gnus so bolj dovzetni ljudje, ki imajo bolj razvit moralni čut.
Raziskovalci (Ottaviani, Mancini, Petrocchi, Medea in Couyomdijan, 2013) so ugotovili, da socialno-moralni gnus in fizični gnus spremljajo različne fiziološke reakcije. Moralni gnus, je povezan z jezo (kot so odkrile tudi druge raziskave) in povzroči zvišan srčni utrip in manjšo uravnovešenost simpatičnega živčevja in parasimpatičnega živčevja. Fizični gnus pa spremlja občutek umazanosti in povzroči povečano aktivnost parasimpatičnega živčevja. Rezultati te raziskave kažejo, da ima moralni gnus isti izvor kot fizični samo pri udeležencih z obsesivno kompulzivnimi motnjami in da je gnus odziv, ki je različen za vsakega posameznika.
Tudi fobije se povezujejo z različnimi vrstami gnusa. Na primer fobija pred pajki je bolj povezana z dražljaji, ki sprožajo osnovni gnus, medtem ko je strah pred krvjo, injekcijami in poškodbami (ang. blood-injection-injury phobia) povezan z dražljaji, ki sprožajo »gnus kot opomnik živalskosti«.Olatunji, B.O., Sawchuk, C.N., Lohr, J.M., de Jong, P.J. (2004). Disgust domains in the prediction of contamination fear. Behaviour Research and Therapy, 42, 93-104.
Gnus do samega sebe Gnus usmerjen proti samemu sebi ostaja, navljub raziskavam, še dokaj skrivnostno čustvo. Njegova narava ostaja še nepojasnjena, torej njegove specifične karakteristike in kako ga subjektivno doživlja vsak posameznik.Powell, P. A., Overton, P.G., Simpson, J. (2013). Journal of Clinical Psychology. Sneto z naslova: http://eds.a.ebscohost.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/eds/pdfviewer/pdfviewer?sid=4f1b3558-59df-4bb8-8b59-b1d33dfd8c70%40sessionmgr4003&vid=0&hid=4203. V eni izmed raziskav (Bagshaw, Markland, Overton, Simpson in Taggart, 2008) so ugotovili, da na gnus do samega sebe vplivata dva dejavnika—gnusen jaz (ocenjevanje sebe) in gnusni načini (ocenjevanje vedenja).Simpson, J., Hillman, R., Crawford, T., & Overton, P. G. (2010). Self-esteem and self-disgust both mediate the relationship between dysfunctional cognitions and depressive symptoms. Motivation and Emotion, 34 , 399-406.
Ameriški psihiater Aaron T. Beck navaja, da se lahko napredovanje samokritičnega disfunkcionalnega prepričanja razvije (ali pa je podlaga) za depresijo. Nadaljuje še s tem, da se lahko občutek odpora so samega sebe razvije v gnus do sebe.Overton, P. G., Markland, F. E., Taggart, H. S., Bagshaw, G. L. in Simpson, J. (2008). Emotion. Sneto z naslova: http://eds.a.ebscohost.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/eds/pdfviewer/pdfviewer?sid=aa0389f8-1f79-4a17-b4a6-348cc28d829b%40sessionmgr4005&vid=0&hid=4203. Psihologa Kenny in Baron (1986) sta raziskovala odnos med gnusom do samega sebe ter disfunkcionalnimi prepričanji o samem sebi in depresijo. Prišla sta do ugotovitve, da gnus usmerjen proti samemu sebi le delno vpliva na človekova disfunkcionalna prepričanja in depresijo, saj nanju zelo verjetno vplivajo še druge spremenljivke, npr. samospoštovanje.Simpson, J., Hillman, R., Crawford, T., & Overton, P. G. (2010). Self-esteem and self-disgust both mediate the relationship between dysfunctional cognitions and depressive symptoms. Motivation and Emotion, 34 , 399-406. Gnus do samega sebe je sicer močno povezan z občutkom sramote, vendar pa je zagotovo nekoliko bolj stroga različica le-te, zato ga obravnavamo kot posebno čustvo. Lahko pa ga uvrstimo med čustva povezana z nesamozavestjo. Nekateri raziskovalci (npr. Barret, Zahn-Waxler in Cole, 1997) trdijo, da sram in krivda izvirata iz gnusa do samega sebe. Pri čemer se sram izrazi kot gnus usmerjen proti sebi, krivda pa gnus usmerjen proti dejanju, ki ga nekdo izvaja. Gnus do sebe se je pokazal kot pomembna komponenta, dejavnik in/ali podlaga za razvoj raznih mentalnih problemov ( npr. obsesivno kompulzivna motnja, motnje hranjenja, depresija). Dokazali so, da je gnus do samega sebe psihopatološka značilnost, saj se je pokazala v povečani količini pri vseh raziskanih motnjah.Ille, R., Schöggl, H., Kapfhammer, H., Arendsy, M., Sommer, M. idr. (2014). Comprehensive Psychiatry. Sneto z naslova: http://www.sciencedirect.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/science/article/pii/S0010440X13003866# Raziskovalec Powell in sodelavci (2013) so v eni od raziskav preverjali veljavnost hipoteze, da je subjektivna izkušnja gnusa da samega sebe povezana s simptomi depresije. Udeleženke raziskave so bile samo ženske, saj naj bi bila huda depresija dvakrat bolj pogosta pri ženskah kot pri moških. Zanimiva ugotovitev te raziskave, povezana z gnusom do samega sebe ter žalostjo in depresijo, govori o tem, gnusa ni za pričakovati pri vseh ljudeh diagnosticiranih z depresijo, ima pa v nekaterih primerih precejšnjo vlogo. Tudi, ko se osebi stanje izboljša, lahko še vedno čuti gnus usmerjen proti samemu sebi. Pomembna ugotovitev pa je tudi, da je potrebno biti pri zdravljenju depresije pozoren tudi na čustvene faktorje saj zgolj zdravljenje depresije ne »odstrani« tudi občutka gnusa do samega sebe., Powell, P. A., Overton, P.G., & Simpson J. (2013). The Revolting Self: An Interpretative Phenomenological Analysis of the Experience of Self-Disgust in Females With Depressive Symptoms. Journal of Clinical Psychology, 70(6), 562-578.