Franc vitez pl. Miklošič [fránc míklošič] (), slovenski cenzor, filolog, filozof, jezikoslovec, narodni buditelj, pravnik, slavist, * 20. november 1813, Radomerščak pri Ljutomeru, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija), † 7. marec 1891, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).

Miklošič velja za največjega slovenskega slavista vseh časov.Stane Granda, Mala zgodovina Slovenije, Društvo Mohorjeva družba, Celje 2008, stran 176.

Življenje thumb|right|250px|Doprsni kip Miklošiča v Ljutomeru kiparja Alojzija Vodnika Rodil se je kot otrok vinogradnika Jurja in matere Marije (roj. Zobovič). Po končani osnovni šoli v domačem Ljutomeru in gimnaziji, ki jo je obiskoval v Varaždinu in Mariboru, je leta 1838 doktoriral iz filozofije na graški univerzi. Tam je nekaj časa predaval in študiral pravo, iz katerega je leta 1840 doktoriral še na dunajski univerzi.

Pravo je opustil in se posvetil študiju slovanskih jezikov, ter se leta 1844 zaposlil v dunajski dvorni knjižnici, ter istega leta objavil kritično recenzijo Boppove Primerjalne gramatike, čemur je sledila vrsta izjemno poglobljenih del, ki so v takratni slovanski filologiji napravila pravo revolucijo.

Po Kopitarjevi smrti je postal tudi cenzor za slovanske, romunske in grške knjige; med drugim je leta 1846 v za tisk pripravljeni zbirki Prešernovih Poezij cenzuriral četrto kitico Zdravljice (Edinost, sreča, sprava ...), ker je preveč poveličevala za avstrijsko cesarstvo nevarno idejo panslavizma.

V času pomladi narodov je postal predsednik dunajskega društva Slovenija in sooblikoval program Zedinjene Slovenije, ki so ga dunajski Slovenci 20. aprila 1848 javno naslovili na svoje rojake, ter narodni poslanec v zgornjem domu avstrijskega državnega zbora. Junija tega leta se je v Pragi kot zastopnik Slovencev udeležil ustanovnega Vseslovanskega kongresa, kjer ga najdemo kot sopodpisnika sklica kongresa.

Leta 1849 je na dunajski univerzi ustanovil katedro za slavistiko; germanistika je bila ustanovljena šele naslednje leto. Postal je profesor Univerze na Dunaju in med letoma 1850 in 1865 tri enoletne mandate dekan filozofske fakultete, v letu 1854–1855 tudi rektor dunajske univerze. Za svoje zasluge je leta 1864 prejel dedni viteški naziv (vitez plemeniti). Bil je član avstrijske akademije znanosti in dopisni član francoske Académie des Inscriptions et Belles-Lettres.

Njegova številna dela se ne ukvarjajo le s slovanskimi jeziki, pač pa tudi z romunščino, albanščino, grščino in jezikom Romov. Pisal je tudi slovenska berila za gimnazijce.

Upokojil se je leta 1886, pet let pred svojo smrtjo.

Politično delovanje V času Pomladi narodov leta 1848 se je Miklošič, ki je bil takrat star 35 let, aktivno vključil v slovensko narodno gibanje. Bil je predsednik političnega združenja Slovenija, ki so ga organizirali slovenski študenti, ki so študirali v Gradcu in na Dunaju. Skupaj z Matijo Majarjem in Lovrom Tomanom je bil med avtorji, ki so oblikovali politično zahtevo po Zedinjeni Sloveniji. Po neuspehu revolucionarnih zahtev se je znova obrnil izključno k akademski dejavnosti.

Izbrana dela thumb|right|250px|Miklošičeva Primerjalna slovnica slovanskih jezikov, 1852 Miklošičev opus obsega okoli 180 znanstvenih publikacij, med njimi:

Lexicon linguae slovenicae veteris dialecti (prvi staroslovenski slovar), 1850, Lexicon Palaeoslovenico-graeco-latinum (staroslovensko-grško-latinski slovar), 1862–65 Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen (primerjalna slovnica slovanskih jezikov), 4 knjige, 1852–75 Vergleichende Formenlehre der slavischen Sprachen (primerjalna morfologija slovanskih jezikov), 582 strani, 1856, predvsem iz 3. knjige Vergleichende Grammatik; za to delo je dobil Volneyjevo nagrado Monumenta Serbica Spectantia Historiam Serbiae, Bosniae, Ragusii (srbski spomeniki, zgodovinski izsledki o Srbiji, Bosni in Dubrovniku), 1858 Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen (etimološki slovar slovanskih jezikov), 1886 Über die Mundarten und Wanderungen der Zigeuner Europas (o narečjih in selitvah evropskih Romov), 12 knjig, 1872–80.

Viri

Katja Sturm-Schnabl, Der Briefwechsel Franz Miklosich's mit den Südslaven = Korespondenca Frana Miklošiča z Južnimi Slovani, Obzorja, Maribor 1991, XXIV, 855 str., ISBN 86-377-0565-0. Katja Sturm-Schnabl, Aktualnost Miklošičevega znanstvenega dela in misli. V: Jezikovni zapiski . Glasilo inštituta zs slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU 10/2(2004)19 – 46. Franz Miklosich (Lema Katje Sturm-Schnabl, str. 186-193) v: Marija Mitrović, Die Geschichte der slowenischen Literatur von den Anfängen bis zur Gegenwart. Aus dem Serbokroatischen übersetzt, redaktionell bearbeitet und mit ausgewählten Lemmata und Anmerkungen ergänzt von Katja Sturm-Schnabl. Klagenfurt/Celovec – Ljubljana/Laibach – Wien/Dunaj 2001, 617 str. (Mohorjeva-Hermagoras) , ISBN 978-3-85013-834-5 (http://www.mohorjeva.at). Katja Sturm-Schnabl, Franz Miklosich als Wegbegleiter bei der Entstehung der ukrainischen Schriftsprache. V: Juliane Besters-Dilger, Michael Moser, Stefan Simonek (Ed.), Sprache und Literatur der Ukraine zwischen Ost und West – Мова та література України між сходом і заходом. Bern; Berlin; Bruxelles; Frankfurt am Main; New York; Oxford; Wien: Lang 2000,195 – 209. Katja Sturm-Schnabl, Franz Miklosich – ein „Europäer“ im 19. Jahrhundert. Kurzfassung http://www.inst.at/studies/s_0104_d.htm Walter Lukan (Ed.): Franz Miklosich (Miklošič): neue Studien und Materialien anläßlich seines 100. Todestages. Wien 1991 (= Österreichische Osthefte: Sonderheft 33). Katja Sturm-Schnabl, Fran Miklošič, An Early Visionary of European Integration in Philological Studies. The Difficult Path Towards the Acceptance of the Concept of Diversity and Plurality. http://cf.hum.uva.nl/natlearn/ Jezikovni pogovori: 200-letnica rojstva Franca Miklošiča. Gosta: Marko Jesenšek in Tone Smolej. Povezava do oddaje:http://4d.rtvslo.si/#arhiv/jezikovni-pogovori/174248054 Miklošičeva monografija – ob dvestoletnici rojstva Franca Miklošiča (ur. Marko Jesenšek, 2014)

Glej tudi Miklošičev park, Ljubljana Miklošičeva ulica, Ljubljana Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju seznam slovenskih filozofov seznam slovenskih pravnikov seznam slovenskih jezikoslovcev seznam slovenskih filologov

Zunanje povezave

Kategorija:Rojeni leta 1813 Kategorija:Umrli leta 1891 Kategorija:Slovenski jezikoslovci Kategorija:Slovenski slavisti Kategorija:Slovenski pravniki Kategorija:Slovenski filozofi Kategorija:Slovenski filologi Kategorija:Slovenski plemiči Kategorija:Slovenski akademiki Kategorija:Slovenski knjižničarji Kategorija:Predavatelji na Univerzi na Dunaju Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti na Dunaju Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Gradcu Kategorija:Dekani Filozofske fakultete na Dunaju Kategorija:Rektorji Univerze na Dunaju Kategorija:Člani Académie des Inscriptions et Belles-Lettres Kategorija:Člani Avstrijske akademije znanosti Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji Kategorija:Slovenski narodni buditelji Kategorija:Člani Madžarske akademije znanosti Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali cesto

Kategorija:Slovenski cenzorji Kategorija:Pokopani na Zentralfriedhof, Dunaj Kategorija:Častni meščani Ljubljane Kategorija:Slovenski vitezi