thumb|300px|right|Most čez Badaševico v trasi kolesarske poti imenovane Parenzana Kolesarska povezava je s predpisano prometno signalizacijo označena kombinacija kategoriziranih in nekategoriziranih cest in poti ali le označb na njih, ki služijo kolesarskemu prometu.

Glede na nivo upravljanja ločimo državne in občinske kolesarske povezave.

Glede na povezovalni pomen v prostoru se delijo na daljinske, glavne, regionalne in lokalne kolesarske povezave.

Oblike Kolesarska pot je s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo označena javna cesta, ki je namenjena prometu koles pod pogoji, določenimi s pravili cestnega prometa in predpisi, ki urejajo ceste.

Kolesarski pas je vzdolžni del vozišča, ki je označen z ločilno črto in je namenjen prometu koles in koles s pomožnim motorjem.

Kolesarska steza je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločena kako drugače in je namenjena prometu koles in koles s pomožnim motorjem; pogosto je v kombinaciji s pločnikom.

Prehod za kolesarje je s predpisano prometno signalizacijo označena površina vozišča, ki je namenjena prehajanju kolesarjev čez vozišče.

Kolesarski promet je dovoljen tudi v območjih za pešce, pod pogojem, da jih ne ovirajo.

Na oblikovanje in zasnovo omrežja kolesarskih povezav vplivajo naslednji parametri: omrežje mora biti sklenjeno in prilagojeno krajinskim danostim, kolesarske povezave različnih funkcij morajo biti medsebojno povezane, kolesarske povezave naj bi bile navezane na postajališča javnega potniškega prometa in železnice ter parkirne površine za motorna vozila, opremljene naj bi bile z dodatno tehnično-servisno in gostinsko infrastrukturo, izgradnja in preurejanje novih povezav naj bi bila bolj izjema, stremeti je k preurejanju obstoječih primernih maloprometnih cest, poljskih poti, gozdnih cest ali opuščenih tras drugih infrastruktur.

Državne kolesarske povezave Državna kolesarska povezava lahko poteka po javnih ali nekategoriziranih cestah, ki se sicer uporabljajo za javni cestni promet ali po vodnih nasipih, opuščeni železniški in energetski infrastrukturi. Predpiše jih minister za infrastrukturo in prostor. V kolikor državna kolesarska povezava poteka po občinskih cestah, se mora prizadeta občina s tem strinjati.

Osnova za določitev kolesarskih povezav je Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 72/95).

Državne kolesarske povezave se navezujejo na omrežje evropskih kolesarskih povezav (European Cycling Network) in je namenjeno predvsem daljinskemu potovalno-turističnemu kolesarskemu prometu.

Kategorizacija Daljinske kolesarske povezave (DK) omogočajo povezavo z omrežjem evropskih kolesarskih smeri in tranzit preko Slovenije.

Glavne kolesarske povezave (GK) omogočajo povezavo med središči regionalnega pomena.

Regionalne kolesarske povezave (RK) omogočajo dostop do najpomembnejših turističnih območij ter območij izjemnih naravnih znamenitosti ter lokalnih središč v državi, skladno z zasnovo regionalnih cestnih povezav.

Predvidene državne kolesarske povezave

D1 Šentilj - Maribor - Celje - Ljubljana - Postojna - Divača - Koper (zgrajena Brezovica–Vrhnika–Logatec) D2 Rateče - Kranjska Gora - Bled - Kranj - Ljubljana - Novo mesto - Obrežje (zgrajena Rateče-Jesenice, delno speljana po trasi nekdanje železniške proge) D3 Vič - Dravograd - Radlje ob Dravi - Maribor (zgrajena Vič-Radlje ob Dravi, delno speljana po lokalnih cestah) D4 Maribor - Gornja Radgona - Murska Sobota - Dolga vas D5 Maribor - Ptuj - Poljčane - Podčetrtek - Brežice (delno zgrajena Rogaška Slatina–Podčetrtek–Bistrica ob Sotli) D6 Ptuj - Ormož - meja Hrvaška D7 Kalce - Col - Ajdovščina - Šempas - Nova Gorica D8 Škofije - Koper - Izola - Portorož - Sečovlje D9 Škofije - Gračišče - Sočerga D10 Divača - Lipica - meja Italija D11 Postojna - Ilirska Bistrica - Jelšane D12 Dolenjske Toplice - Črnomelj - Vinica D13 Dravograd - Ravne na Koroškem - Slovenj Gradec - Velenje - Šempeter (Štrekna - delno speljana po trasi nekdanje železniške proge, ki je povezovala Velenje z Dravogradom) G1 Predel - Bovec - Kobarid - Tolmin - Most na Soči - Nova Gorica G2 Modrej - Želin - Idrija - Godovič - Kalce G3 Ljubljana/Šentvid - Škofja Loka - Cerkno - Želin G4 Jezerski vrh - Predvor - Kranj/Primskovo; Kranj/Čirče - Škofja Loka G5 Kranj/Primskovo - Spodnji Brnik - Kamnik/Duplica G6 Ljubljana - Škofljica - Sodražica - Ribnica - Kočevje - Petrina G7 Holmec - Ravne na Koroškem - Dravograd G8 Planina - Cerknica - Sodražica G9 Ptuj - Jurovci - Gruškovje G10 Radenci - Sveti Jurij ob Ščavnici G11 Radenci - Ljutomer - Stročja vas G12 Gornja Radgona - MMP G. Radgona; MMP Gederovci - Gederovci G13 Lendava - OrmožG14/ Hodoš - Gornji Petrovci - Murska Sobota G15 Celje - Šmarje pri Jelšah - Mestinje; Podplat - Rogaška Slatina - Rogatec G16 MMP Bistrica ob Sotli - Podsreda - Brestanica G17 Celje - Rimske Toplice - Zidani Most - Sevnica - Krško - Brežice G18 Šentjakob - Litija - Zagorje ob Savi - Trbovlje - Hrastnik - Rimske Toplice G19 Sevnica - Mokronog - Otočec G20 Kočevje - Stari Log - Dvor R1 Kranjska Gora - Vršič - Trenta - Bovec R2 Lesce - Bled - Bohinjska Bistrica - Podbrdo - Bača pri Modreju R3 Kobarid - Robič R4 Nova Gorica - Miren - Komen - Sežana - Lipica (v gradnji Nova Gorica-Miren) R5 Ig - Podpeč - Borovnica - Vrhnika R6 Škofljica - Ig - Krim - Rakitna - Cerknica R7 Šentjakob - Zadvor - Lavrica R8 Kamnik - Črnivec - Radmirje - Mozirje - Velenje - Dobrna - Vojnik R9 Radmirje - Luče - Solčava - Pavličevo sedlo R10 Poljana - Mežica - Črna na Koroškem - Pavličevo sedlo/Solčava R11 Radlje - Radeljski prelaz R12 Puščava - Lukanja - Oplotnica - Zreče R13 Hoče - Areh - Lukanja R14 Slovenska Bistrica - Poljčane R15 Rogatec - Majšperk R16 Sveti Jurij ob Ščavnici - Lenart v Slovenskih goricah R17 Banovci - Beltinci - Moravske Toplice R18 Petišovci - Lendava R19 Hodoš - Dobrovnik R20 Gornji Petrovci - Rogašovci - Kramarovci R21 Šmartno - Mirna - Mokronog R22 Litija - Bogenšperk - Ivančna Gorica - Krka R23 Novo mesto - Metlika - Črnomelj R24 Vinica - Stari trg ob Kolpi - Fara; Petrina - Osilnica R25 Podplanina - Hrib - Stari trg pri Ložu R26 Grahovo - Stari trg pri Ložu - Sviščaki - Ilirska Bistrica

Vzdrževanje Za vzdrževanje državnih kolesarskih povezav je zadolžena Direkcija RS za ceste, občinskih pa pristojna občina. V kolikor kolesarska povezava poteka skozi naselje in ima obliko kolesarske steze, jo vzdržuje občina. Kolesarske povezave, ki potekajo po občinskih in nekategoriziranih cestah v sorazmernem deležu vzdržuje Direkcija.

Evropske kolesarske povezave thumb|300px|right|Evropske kolesarske povezave Skozi Slovenijo potekata dve mednarodni kolesarski povezavi: št. 9: jantarjeva smer Baltik–Jadran: Gdansk–Dunaj–Gradec–Maribor–Ljubljana–Trst–Koper–Pulj; št. 8: sredozemska smer Gibraltar–Atene: Gibraltar–Barcelona–Monako–Benetke–Trst–Ilirska Bistrica–Reka–jadranska obala–Atene.

Na mednarodnem zborovanju 9. septembra 1996 v Bruslju je bilo dogovorjeno, da bo Evropska kolesarska zveza (European Cyclists’ Federation) pripravila predlog razvoja mreže kolesarskih povezav po Evropi, na podlagi katerega bo zgrajena mednarodna kolesarska povezava čez več evropskih držav. V mednarodni projekt je vključena tudi Slovenija.

Občinske kolesarske povezave Posamezne slovenske občine, predvsem tiste s turističnim značajem in ponudbo, razvijajo svoje občinske kolesarske povezave. To so praviloma s prometno signalizacijo označene občinske in nekategorizirane ceste. Označene so s črko L in številko v skladu s kategorizacijo, ki jo sprejme občinska uprava. Večina takih omrežij ima svojo karto, na kateri je poleg označenih kolesarskih povezav označena še druga turistična ponudba.

Viri Zakon o cestah, Ur.l. RS št. 109/2010 Banka cestnih podatkov, MzPI, Direkcija RS za ceste Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, Ur.l. RS št. 46/2000, 110/2006, 49/2008, 64/2008, 109/2010 Polona Andrejčič-Mušič, Kolesarski projekti, ki jih financira EU, brošura DRSC 2009

Zunanje povezave Direkcija RS za ceste Mariborske kolesarske poti Kolesarske poti po Sloveniji Karta kolesarskih povezav

Kategorija:Prometna infrastruktura *