thumb|Agronom beleži podatke o poljščini Agronomija (skovanka iz starogrških besed agros – polje in nomos – upravljati) je veda o obdelovanju zemlje (poljedelstvu) oziroma o kmetijstvu nasploh. Kot panoga naravoslovja je mlada veda, ki razvija teoretska in praktična znanja o povezovanju naravnih danosti, kmetijske tehnike, organizacije in ekonomike postopkov za zagotavljanje zanesljive kmetijske pridelave – bodisi za hrano, bodisi za pridelavo naravnih materialov, kot so rastlinska vlakna.
Agronomi se običajno ukvarjajo s pridelavo v velikem obsegu in raziskujejo tematike, kot so donos, rastlinske bolezni, zatiranje škodljivcev in vpliv okoljskih dejavnikov (prst, podnebje idr.). Za izboljšanje pridelave raziskujejo križance sort, v sodobnem času pa tudi tehnike genetskega inženirstva. Interdisciplinarno področje agroekologije se ukvarja z ekološkimi dejavniki pridelave, zlasti z namenom zmanjševanja kvarnega vpliva kmetijstva na okolje.
Agronomija na Slovenskem Agronomija na Slovenskem se je začela aktivneje razvijati v sredini 18. stoletja, kot so deželni stanovi začeli ustanavljati kmetijska društva in družbe za napredek kmetijstva. Večje organizacije, kot je bila Kranjska kmetijska družba, so imele tudi pomembno kulturno vlogo, tako so začele izdajati literaturo v slovenskem jeziku ter služile kot stičišče gospodarstvenikov, kulturnih, prosvetnih in strokovnih delavcev. Iz raziskovalnih postaj so se razvile ustanove, kot je še danes delujoči Kmetijski inštitut Slovenije. Vzporedno so nastajale kmetijske šole na čelu z Agronomsko fakulteto v Ljubljani, iz katere je nastala današnja Biotehniška fakulteta, in Višja kmetijska šola v Mariboru, zdaj Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru.
Sklici
Glej tudi seznam slovenskih agronomov
Zunanje povezave
Oddelek za agronomijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani Agronomy Journal – znanstvena revija založnika Wiley