Selevkija (grško Σελεύκεια, latinsko Seleucia) je lahko eno od naslednjih staroveških mest:
Selevkija ali Selevkija ob Tigrisu, prva prestolnica Selevkidskega cesarstva, ustanovljena leta 305. pr. n. št., ki se je med vladanjem Sasanidov združila s sosednjim Ktezifonom, sedanje arheološko najdišče Babil, Irak Selevkija (Pamfilija), mesto v Pamfiliji na sredozemski obali, sedanji Bucakşeyhler (provinca Antalija, Turčija) Seleukija na Kalikadnu, mesto ob Kalikadnu, nedaleč od sredozemske obale; v antiki je bila poznana tudi kot Seleucia Isauria (Sirijska Selevkija) in Seleucia Tracheotis (Kilikijska Selevkija), sedanji Silifke (provinca Mersin, Turčija) Selevkija Pierija, mesto ob izlivu Oronta v Sredozemsko morje, pristanišče bližnje Antiohije; ostanki so v bližini sedanjega Samandağa (provinca Hatay, Turčija) Selevkija na Zeugmi ali Zeugma; po Polibijevi Zgodovini (5.43.) in Apijanovih Mitridatovih vojnah (CXIV.) utrjeno mesto ali trdnjava nad Zeugmo, verjetno pri sedanjem Sırataşlarju (provinca Şanlıurfa, Turčija) Selevkija ob Meandru, tudi Tral ali Seleucia in Caria, karijsko mesto Tral ob reki Meander, sedanji Aydın (provinca Aydin, Turčija) Selevkija Sidera, mesto v Pizidiji, kasneje po rimskem cesarju preimenovano v Claudia Seleucia, sedanji Selef (provinca Isparta, Turčija) Selevkija ob Piramu, mesto ob reki Piram, približno 20 km vzhodno od Antiohije, kasneje poznano kot Mopsuestija ali Mamistra (provinca Adana, Turčija) Selevkija ob Belu, kasnejši Selevkopol, mesto ob Orontu, nekaj kilometrov zahodno od Apameje, vzhodno od sedanje Hame, Sirija Selevkija (Margijana), kratkotrajno helenistično ime iranskega Marva v Margijani; pred tem se je imenovala tudi Aleksandrija v Margijani oziroma Antiohija v Margijani; sedanje arheološko najdišče v jugovzhodnem Turkmenistanu Selevkija na Hedifonu v Asiriji, sedanji Kirkuk v severnem Iraku Selevkija Samulija, mesto ob (sedaj izsušenem) jezeru Merom, Izrael Selevkija (Elam), po Strabonovi Geografiji (XVI.1.18.) in Plinijevem Prirodoslovju (VI. 31.) elamsko mesto ob reki Hedifont; starejši zgodovinarji (H. C. Hamiltona, W. Falconera in drugi) Hedifont povezujejo z reko Džarahi v Huzestanu (Iran); po mnenju R. Talbertu bi lahko bila tudi bližnja Susa na Dezu ali manj verjetno najdišče Taht-e Nešin pri Firuzabadu Selevkija ob Evfratu, ki je omenjena na nekaj klinopisih iz helenističnega obdobja, se na osnovi kronike Ptolemaja III. največkrat povezuje z Zeugmo; glede na to, da jo v drugih virih povezujejo z nekim kraljevim kanalom, je določitev natančne lokacije nemogoča; po Lenderingu bi to lahko bila kar Selevkija ob Tigrisu Selevkija (Sitacena), mesto blizu Evfrata nasproti Selevkije ob Tigrisu, sedanji Sliq Kharawta v srednjem Iraku Selevkija (Susiana), nekdanji Soloke, Sele, Sodome in Surak, sedanji Ja Nishin, Iran Selevkija (Galileja), po Jožefu Flaviju (Življenje (CLXXXV), Judovske vojne (CIII.)) helenistična kolonija ob jezeru Merom v Galileji; predpostavlja se, da gre za preimenovano mesto Merom v sedanjem severnem Izraelu ali Gadari v severozahodni Jordaniji
Selevkija je lahko tudi:
Abila (Dekapolis), nekdanja Selevkija pri sedanjem Irbidu, Jordanija Umm Qais, nekdanja Selevkija v Jordaniji Gaza, eno od najslavnejših zgodovinskih pristanišč, sedaj v Izraelu Babilon, največje mesto v Babiloniji, katero Štefan Bizantinec v svojih leksikonih iz 6. stoletja napačno enači s Selevkijo Selevkija (tema), od 9. do 12. stoletja tema (upravna enota) Bizantinskega cesarstva s središčem v Selevkiji na Kalikadnu