Fajsz (tudi Falicsi, Phalitzes), veliki knez Madžarov iz dinastije Árpád, * ni znano, † 955.
Fajsz je bil sin tretjega Árpádovega sina Jutasa.Engel, P. (2001): str. 20. Ni jasno ali je Árpáda v resnici nasledil Zoltán ali pa Fajsz.Reuter, T. (1999): str. 545. Srednjeveške kronike sicer sporočajo, da mu je na prestolu sledil Zoltán, slednjemu pa Taksony in Fajsza tako sploh ne omenjajo.Engel, P. (2001): str. 19. Toda v nasprotju s temi kronikami so ogrski plemiči na bizantinskem dvoru leta 948 s prve roke poročali, da je leta 848 na ogrskem prestolu dejansko sedel prav Fajsz.
Tudi v Fajszovem času je bila Ogrska še vedno plemenska zveza, njegova oblast velikega kneza pa zelo simbolična in posamezni pomembnejši voditelji kot so gyula, harka in plemenski poglavarji so lahko samostojno vodili lastne vojaške operacije. V času njegove vladavine je južna soseda Hrvaška pod Miroslavom in Krešimirjem II. močno oslabela in je izgubila vpliv nad Bosno,Voje, I. (1994). 57.Bašić, Denis (2009). 124. verjetno pa tudi nad staro Slavonijo in morda so tako prav v času okrog 950 Madžari ponovno osvojili dele Slavonije.Posavec, V.(1997): str. 281-290; Klaić, N. (1990): str. 74 V času Fajsza so bile ogrske meje sicer ustaljene, pomen krvnega sorodstva je vse bolj spodrival pomen ozemeljske oblasti z začetki fevdalizacije, iz Bizanca pa je pričelo prodirati krščanstvo, v katerega se je leta 848 spreobrnil horka Bulcsú, kmalu za njim pa tudi gyula.Kontler, l. (2005): str. 40-41.
Sorodstvene vezi Fajsza z moškimi pripadniki zgodnjih Árpádovcev:
Sklici
Viri
Klaić, Nada (1990). Povijest Hrvata u srednjem vijeku. Zagreb, Globus.
Voje, Ignacij (1994): Nemirni Balkan. Ljubljana, DZS.
Kategorija:Madžarski knezi Kategorija:Árpádovci