200px|thumb|Par oken, Uršulinski samostan v Ljubljani Ôkno (lat. fenestra) je prozorna ali prosojna odprtina v steni, vratih ali vozilu, ki omogoča prehod svetlobi in, kadar ni zaprto, tudi zraku in zvoku. Okna so običajno zastekljena ali pokrita s katerim drugim prosojnim materialom. Na svojem mestu jih držijo okviri. Številna okna se lahko odprejo, kar omogoča prezračitev, ali zaprta, kar preprečuje vpliv zunanjih vremenskih razmer.
Tipi oken so: v obliki obrvi, fiksno, eno in dvo krilno viseče drsno okno, horizontalno drsno okno, krilno okno, okno na nagib, na rotacijo, enojno in dvojno okno, ležeče okno, notranje okno, zunanje okno, okno kot nadsvetloba, okno kot žaluzija, strešno okno, balkonsko okno, poslikano okno, okno kot zasilni izhod, vitražno okno, francosko okno, bazilikalno okno, termalno ali Dioklecianovo okno, gotsko okno, križno okno, mrežno okno, podestno okno in dvojno - in trojno termopan okno, blagajniško okno, slepo ali lažno okno, itd.SSKJ
Rimljani so bili prvi znani uporabniki stekla za okna. Verjetno so tehnologijo prvič izvedli v rimsko-egipčanski Aleksandriji okoli leta 100 n. št. Papirnata okna so bila gospodarna in so se pogosto uporabljala v antični Kitajski, Koreji in na Japonskem. V Angliji je steklo postalo običajno v oknih navadnih domov šele v začetku 17. stoletja. Okna izdelana iz plošč sploščenih živalskih rogov so uporabljali že v 14. stoletju. Moderna velika okna od tal do stropa so postala mogoča šele po tem, ko so izpopolnili proces industrijske izdelave stekla. thumb|right|225px|Vitraž predstavlja biblično zgodbo v cerkvi na Škotskem thumb|right|225px|Sodobno vitražno okno v Franciji
Etimologija Beseda okno je izpeljanka iz praindoevropske Hok - "videti", verjetno iz korenskega samostalnika s pomenom oko. Prvotni pomen bi lahko pomenil oko hiše.Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, MK 1997, ISBN 86-11-14772-3, str403 Beseda okno (window) izhaja iz stare nordijske besede vindauga, iz vindr - veter in auga - oko torej oko vetra. V novo norveščini in islandščini je staro nordijska oblika preživela do danes (v islandski le kot manj uporabljan sinonim za gluggi), v švedščini beseda vindöga ostaja kot izraz za odprtino v strehi koče in v danščini vindue in knjižni norveščini vindu je neposredno povezana z "oko" je izgubljeno, tako kot za "okno". Danska (ne pa tudi knjižna) beseda se izgovarja dokaj podobno oknu.
Beseda okno je prvič zabeležena v začetku 13. stoletja in je prvotno pomenila neglazirano luknjo v strehi. Okno je nadomestilo staro angleško eagþyrl, kar dobesedno pomeni "oko luknja" in eagduru - "oko vrat". Veliko germanskih jezikov je sprejelo latinsko besedo fenestra za opis okna s steklom, kot standardno švedsko fönster ali nemško Fenster. Uporaba window v angleškem jeziku je verjetna zaradi skandinavskega vpliva na angleški jezik iz časov Vikingov. V angleščini se je beseda fenester uporabljala kot vzporedna vse do sredine 18. stoletja in fenestration za opis razporeditve oken na fasadi.
Zgodovina thumb|200px|Fragment stekla rimskega okna datiran v 1. do 4. st. thumb|200px|Alabastrni okenski križ kot dekorativna okna v cerkvi Santa Maria La Major (Morella, Španija) Najstarejša okna so bila samo odprtine v steni. Kasneje so okna pokrivali z živalskimi kožami, krpami ali lesom. Nato so dodali naoknice, ki so se lahko odpirale in zapirale. Sčasoma so okna zgradili tako, da so zaščitila prebivalce zunanjih vplivov in prevajala svetlobo: steklena okna z okenskim križem, ki so imela številne majhne koščke stekla sestavljena s svincem, papirnata okna, sploščene kose prosojnega živalskega roga in tanke plošče alabastra. Na Daljnem vzhodu so uporabljali papir za izpolnjevanje oken. Rimljani so prvi znani uporabniki stekla za okna, tehnologijo pa izumili v rimsko-egipčanski Aleksandriji okoli leta 100 n. št. Pojavljati so se začela okna z litim steklom, čeprav s slabimi optičnimi lastnostmi. Proizvodnja je bila majhna, malo več kot pihanih steklenih kozarcev (valjaste oblik) in izdelovali so tanke sploščene liste iz steklene mase, s krožnimi vzorci brazd po površini in vgrajene v okenske križe. To bi bilo več kot tisočletje pred tem, ko je okensko steklo postalo dovolj prosojno, da se je videli skozi.
V naslednjih stoletjih so bile razvite tehnike za izdelavo tanjših pravokotnih okenskih stekel iz istega steklenega materiala. To je vodilo k izdelavi visokih ozkih oken med seboj ločenih z navpično podporo imenovano okenski križ. Taka okna so bila razširjena po Evropi, saj so bila papirnata neekonomična in se pogosto uporabljala le v starodavni Kitajski, Koreji in na Japonskem. V Angliji je steklo v oknih navadnih domov postalo običajno šele v zgodnjem 17. stoletju. Zgodovinar, avtor in producent televizijskega šova James Burke primerja hitro širjenje oken v Veliki Britaniji v poznih 1500, s proizvodnjo železnih topov (prvi odlit leta 1547). Piše »To je vodilo k zagonu premoga kot gorivo, ki je spodbudil proizvodnjo železa, ki zahtevala še več premoga in še več železa, nato so iznašli črpalke na parni motor, kanale ... in še več železa; vse zato, ker je okno postalo udobno za srednji razred v poznih dneh male ledene dobe, ter močan faktor med vodilnimi za uničevanje angleških gozdov in preklop gospodarstva na premog«.
Moderen slog oken od tal do stropa je postal mogoč šele po tem, ko so izpopolnili proces za izdelave industrijskega ravnega stekla. Sodobna okna so sicer praviloma napolnjena s steklom, lahko pa tudi s prozorno plastiko.
Vitraž Okno iz obarvanega stekla je sestavljeno iz številnih posameznih kosov stekla. Ti se držijo skupaj z vodili v obliki črke H, ki so zvarjeni skupaj. Svinec je mogoče zlahka upogniti tako, da so lahko oblikovali skoraj vsako stekleno površino. S to tehniko so povezali posamezne koščke steklenega mozaika.
Okrogle steklene ploščice z dvignjeno sredico v obliki polža, ki so sestavljene s svincem, so posebna oblika vitraža. thumb|right | Art nouveau: L'atelier du maître-verrier Sterner v Rue du Lac 6, Ixelles. Arhitekt: Ernest Delune, 1904, Bruselj
Letvana okna Delci stekla so vstavljeni v okno v obliki mreže. Med posameznimi stekli so za montažo ozki trakovi - letve iz lesa ali kovine. Ker stekla v 19. stoletju niso bila na voljo v kateri koli velikosti, so, da bi izdelali okna z velikimi zasteklitvami, uporabili delitev z letvami. Struktura tako razvitih oken je bila razmeroma draga, pogosta pa v secesijskem slogu.
Razvoj v zadnjih 100 letih V stanovanjskih stavbah so se večinoma vgrajevala lesena dvojna okna. Industrijske in druge poslovne stavbe so bile bodisi opremljene z lesenimi okni ali okni iz litega železa. Uporabljali so regionalno enake standardne dimenzije.
Bauhaus V stanovanjskih stavbah so večinoma uporabljali lesena vezana okna. Industrijske in druge poslovne stavbe so bodisi opremljeni z lesenimi okni ali okni iz jeklenih profilov. Okna so bila narejena standardnih velikosti in modulov v industrijski proizvodnji. V Evropi so bila pogosta drsna okna.
1954 Razvoj prvega plastičnega okna Heinz Pasche je skupaj z družbo Dynamit Nobel iz Troisdorf razvil prvo plastično okno. Pasche je bil kovinar in je želel, da bi imel kovinski okvir plastično prevleko, ki je odporna na vremenske vplive in trajna. Družba Dynamit Nobel je bila že znana po svojem razvoju na trgu plastike in različna stiskanja. Podjetje Trocal je izdelalo prvo standardno plastično okno ga dalo na trg leta 1954.
1970 in 1980 V stanovanjskih stavbah so se uporabljala lesena, aluminijasta in plastična okna z enojno ali dvojno zasteklitvijo. Industrijske in druge poslovne stavbe so bile opremljene z lesenimi, aluminijastimi, jeklenimi in plastičnimi okni. Okna so bila standardnih velikosti in modulov, rezultat industrijske proizvodnje.
1990 do danes Okenski sistemi se precej razlikujejo po državah. V srednjem delu Evrope so okna sledeča:
Od sredine 1980-ih prevladujejo izolirana okna - enojno ali dvojno zastekljena in nagibna. Z metalizacijo ene od obeh plošč, se je toplotna izolacija stekla znatno povečala. Plastična okna so pridobila močan tržni delež. Lesena okna so zunaj oblečena z aluminijastim okvirjem, da se doseže potrebna zaščita pred vremenskimi vplivi. Od leta 2000 se vse več uporablja trojno izolacijsko steklo za večjo in boljšo izolativnost, toplotna izolacija okna je povečana in omogoča gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš po vsem svetu. Tako v stanovanjski gradnji kot tudi poslovnih stavbah so okenski elementi masovno uporabljeni, delež stekla na fasadah se je močno.
thumb|Steklena fasada v berlinskem Sony Centru sličica|Grajsko leseno okno s stenskimi poslikavami Grad Brežice Velika okna so se do približno leta 1990 izdelovala iz ravnih plošč. Proizvodni proces v steklarski industriji danes lahko izdeluje ukrivljena stekla, kot na primer v avtomobilski industriji. Okna niso več samo stenske odprtine ampak jih je treba obravnavati kot konstruktivni modularizirani element fasade. Proizvodne specifikacije zahtevajo statične pogoje funkcije in gradbenih standardov. Osnova za nova okna so modularni sistemi, kar pomeni, da so profili za okna in pribor že preizkušeni in se ujemajo, dovolj je le ustrezna dolžina in sestavljanje.
V sodobnih stavbah se fasada pogosto imenuje enovita fasada, saj so zunanja stekla nameščena neposredno na okna.
Oblika in struktura Vrste Glede na oblikovanje, material in mesto okna v stavbi, je treba razlikovati naslednja okna:
Po materialu: Lesene okno Aluminijasto okno Kombinirano les-aluminij okno Plastično okno Plastično okno z aluminijasto lupino
Po namestitvi: Kletno okno Okno v zunanji steni Vogalno okno, vogalno izbočeno okno Okno povezano s fasado Nadsvetloba, strešno okno Okno kot element fasade z okenskim križem Notranja okna med dvema prostoroma
Po uporabi: Fiksno okno Okno za pasivno gradnjo Okno za toplotno zaščito Okno za zaščito pred soncem Varnost okno
Elementi Glede na velikost okna in odprtino v steni, je okno sestavljeno iz množice posameznih elementov: Enokrilno okno ima natanko en premični člen. Več krilno okno: ima najmanj dva premična elementa, ki sta razporejeni drug poleg drugega in se vrtita okoli vertikalne osi. Zgornje okno: zgornji del vodoravno razdeli okno, zgornji del ima nato vodoravno os vrtenja ali je togo in je znatno manjše kot glavno okno. Spodnje okno: spodnji del vodoravno razdeli okno, lahko je togo in znatno nižje kot glavno okno.
sličica|Polkna v Piranu, namenjena zaščiti pred vročino Dodatki Okenski tečaji, okensko okovje, olive Police znotraj in / ali zunaj Fiksna ali premična zaščita pred soncem in sistemi za senčenje Rolete so pomembni elementi za oblikovanje fasade stavbe; pa tudi vreme, vidljivosti, zaščita pred soncem in protivlomna zaščita Žaluzije, notranje in zunanje vodoravne Zatemnilni elementi, zavese Folije za zaščito pred soncem
Tipi Kamnit okenski okvir thumb|Tipična srednjeveška okenska niša z oknom iz kamna in kamnito preklado Pri zidanju sten nastane problem najti primeren zgornji del za odprtino v steni, da dobimo špalete, ki so potrebne zaradi statičnega tlaka sile v zidu okoli okna. Horizontalne zgornje preklade morajo vzdržati posledice nateznih napetosti. Za preklade so uporabljali lesene tramove, kamen, odprtino so lahko premostili z lokom. Okna s kamnitimi prekladami dolžine več kot meter so bile redke pred obdobjem, ko so bili na voljo materiali kot so jeklo ali armirani beton.
Termalno okno Termalno ali Dioklecijanovo okno je veliko polkrožno okno (ali niša), ki je običajno razdeljeno v tri predelke z dvema okenskima križema. Osrednji prostor je pogosto širši od obeh stranskih.