thumb|350px|Zemljevid Frankovskega kraljestva (481–814) Seznam frankovskih kraljev se nadaljuje v Seznamu francoskih kraljev.
Franke, germansko govoreča ljudstva, ki so v 5. stoletju vdrla v Zahodno rimsko cesarstvo, so najprej vodili posamezniki, imenovani vojvode in vladarji (reguli). Najzgodnejša pomembna skupina Frankov so bili Salijski Franki, ki so osvojili večino rimske Galije in po bitki pri Vouilléju leta 507 tudi galsko ozemlje Vizigotskega kraljestva.
Sinovi Klodvika I., prvega frankovskega kralja, so osvojili Burgundsko kraljestvo in Alemanijo in nato Provanso in podjarmili Bavarce in Turingijce. Salijsko Merovinško dinastijo je v 8. stoletju nasledila Karolinška dinastija. Do poznega 10. stoletja so Karolinge v večjem delu njihovega cesarstva zamenjale druge dinastije.
Časovno razporedje frankovskih vladarjev je težko izslediti, saj je bilo kraljestvo, v skladu s staro germansko prakso, po kraljevi smrti pogosto razdeljeno med kraljeve sinove in sčasoma ponovno združena s porokami, pogodbami ali osvajanji. Na različnih ozemljih je pogosto hkrati vladalo več frankovskih kraljev, delitev ozemelj pa skozi čas ni bila dosledna.
Ko so se tradicije dedovanja sčasoma spreminjale, so deli Francije (dežele Frankov) začeli postajati trajnejša kraljestva. Zahodna Frankovska je bila srce tistega, kar naj bi postalo Kraljevina Francija. Vzhodna Frankovska se je razvila v Kraljevino Nemčijo in Srednja Frankovska v Kraljevino Lotaringijo. Na jugu je nastala Kraljevina Italija in na zahodu Kraljevina Provansa. Zahodna in Vzhodna Frankovska sta si kmalu razdelili območje Srednje Frankovske.
Ideja o "kralju Frankov" je postopoma izginila. Naziv "kralj Frankov" je bil v Franciji v rabi do leta 1190, naziv "kraljica Frankov" za kraljice soproge pa do leta 1227. Spremembe so kazale na premik od ljudskega razmišljanju o monarhiji, ki je bila včasih brez določenega ozemlja, do tiste, vezane na določeno ozemlje.
Zgodnji frankovski vladarji Genobavd (3. stoletje ?) Merogaz in Askarik (4. stoletje) Markomer (4. stoletje), dux Suno (4. stoletje), dux Genobavd (4. stoletje), dux Malobavd (4. stoletje) Teodomer (5. stoletje) Ragnahar (ubit okoli leta 509 (Klodvik I.)) Hararik (ubit okoli leta 509 (Klodvik I.))
Salijski Franki Klodion (5. stoletje) Meroveh (ok. 450–457), morda Klodionov sin Hilderik I. (ok. 457–481), Merovehov sin Klodvik I. (ok. 481–511), prvi merovinški kralj, ki je do leta 509 združil vse Franke
Ripuarski Franki Hildebert (5. stoletje) Sigibert Hromi (ubit okoli 509 (Kloderik)) Kloderik Očetomorilec (ubit okoli 509 (Klodvik I.)), Sigibertov sin
Merovinška dinastija Zgodnji kralji Frankov (509–613)
Klodvik I. je pod svojo oblastjo združil vsa frankovska kraljestva in večino rimske Galije ter osvojil Soissons, domeno rimskega generala Siagrija, in vizigotsko kraljestvo Toulouse (Akvitanija). Sedež je imel v Parizu, ki je skupaj s Soissonsom, Reimsom, Metzom in Orléansom postal ena od njegovih rezidenc. Po njegovi smrti so si njegovi štirje sinovi (in pozneje njegovi vnuki) razdelili kraljestvo. Vsak sin je dobil del prvotnega frankovskega ozemlja in del novo osvojene Akvitanije.
ImeVladanje Portret Rojstvo Žena/ženeOtroci Smrt Komentar Klodvik I.509–27. november 511 alt=|111x111px TournaiSin Hilderika I.in Basine Turingijske 1. neznana žena: sin2. Klotilda, 493:štirje otroci 27. november 511star44/45 letPariz Od leta 481 kralj Salijskih Frankov; leta 509 združil vse Franke pod svojo oblastjo Teoderik I.Munderikov tekmec, 533, rivalski kralj 27. november 511–začetek 534 alt=|100x100px ParizSin Klodvika I.in njegove prve žene Evohilde Kölnske 1. Svavegota, 510s:brez otrok2. več priležnic:najmanj dva sinova zgodaj 534star 46/47 let Prebival v Reimsu Klodomer27. november 511–524 alt=|102x102px ReimsSin Klodvika I. in Klotilde Guntheuc, 510. leta:trije sinovi 524star 28/29 letVézeronce Prebival v Orleansu, osvojil Burgundijo Hildebert I.27. november 511–13. december 558 alt=|102x102px ReimsSin Klodvika I.in Klotilde Ultragota, 510. leta:dve hčerki 13. december 558star 61/62 letPariz Prebival v Parizu Klotar I.27. november 511–29. november 561 alt=|100x100px ParizSin Klodvika I.in Klotilde 1. Guntevik, 524:brez otrok2. Radegunda, 538:brez otrok3. Ingund, 532:štirje otroci 4. Aregund, 536:sin5. Hunsina: sin 29. november 561star 63/64 letCompiègne Prebival v Soissonsuleta 558 ponovno združil kraljestvo Teodebert I.zgodaj 534– 100px MetzSin Teoderika I.in (verjetno) priležnice 1. Devterija, 534:sin2. Visigarda, 540:brez otrok3. neznana žena, 540. leta:sin star 44/45 let Prebival v Reimsu Teodebald– Sin Teodeberta I.in Devterije Valdrada, 540. leta:brez otrok star 19/20 let Prebival v Reimsu Haribert I.29. november 561–december 567 100px ParizSin Klotarja I.in Ingunde Ingoberga, 537:štirje otroci december 567star 49/50 letPariz Prebival v Parizu Guntram29. november 561–28. marec 592 100px SoissonsSin Klotarja I.in Ingunde 1. Veneranda:sin2. Markatruda:sin 3. Avstregilda:dva sinova 28. marec 592star 59/60 letChalon-sur-Saône Stanoval v Orleansu in Chalon-sur-Saône, vladal Burgundiji, posvojil Hildeberta I. Sigibert I.29. november 561– 100px Sin Klotarja I.in Ingunde Brunhilda567trije otroci star 39/40 letVitry-en-Artois Stanoval v Reimsu in Metzu Hilperik I.29. november 561–september 584 100px ParizSin Klotarja I.in Aregunde 1. Avdovera, 540. leta:pet otrok2. Galsvinda, 567:brez otrok2. Fredegunda, 568:sedem otrok september 584star 44/45 letChelles Prebival v Soissonsu Hildebert II.–marec 595 alt=|100x100px Sin Sigiberta I.in Brunhilde Avstrazijske Faileuba:štirje otroci marec 595star 24/25 let Prebival v MetzuV otroštvu je mati Brunhilda vladala kot regentka.Nasledil Burgundijo od Guntrama. Klotar II.september 584–18. oktober 629 alt=|100x100px ParizSin Hilperika I.in Fredegunde 1. Haldetruda:sin2. Bertruda, 613:brez otrok3. Sihilda, 618:sin 18. oktober 629star 44/45 let Prebival v Soissonsu.V mladosti je bila mati Fredegunda njegova regentka.Ponovno združil kraljestvo. Teodebert II.marec 595–612 100px 586Sin Hildeberta II.in Fajleube 1. Bilihilda, 608:dva otroka2. Teodehilda, 610sin 612star 25/26 let Prvi sin Hildeberta II.Stanoval v Metzu.V mladosti je kot regentka vladala njegova stara mati Brunhilda. Teoderik II.612–613 100px 587SoissonsSin Hildeberta II. in Fajleube Več priležnic:štirje sinovi 613star 25/26 letMetz Drugi sin Hildeberta II.S staro materjo Brunhildo vladal Burgundiji, osvojil Avstrazijo. Sigibert II.613–konec 613 100px 601Sin Teoderika II. in Ermenberge Neporočen 613star 11/12 let Nezakonski sin Toederika II. Z Brunhildo kot regentko vladal Burgundiji in Avstraziji.
Kralji v Nevstriji in Burgundiji (613–679) Klotar II. je premagal Brunhildo Avstrazijsko in njenega pravnuka Sigiberta II. ter ponovno združil kraljestvo. Do takrat so kraljestva Nevstrija, Burgundija in Avstrazija razvila svoje značilnosti. Da bi pomirili lokalno plemstvo, je v Avstraziji običajno vladal poseben kralj, pogosto sin ali brat kralja, ki je vladal v Nevstriji in Burgundiji. Podobna ureditev v Akvitaniji je bila kratkotrajna.
ImeVladanje Portret Rojstvo Žena/ženeOtroci Smrt Komentar Klotar II.september 584–18. oktober 629 alt=|100x100px ParizSin Hilperika I.in Fredegunde 1. Haldetruda:sin2. Bertruda, 613:brez otrok3. Sihilda, 618:sin 18. oktober 629star 44/45 let Ponovno združil kraljestvo. Dagobert I.18. oktober 629–19. januar 639 603Paul Oldfield, Sanctity and Pilgrimage in Medieval Southern Italy, 1000–1200, (Cambridge University Press, 2014), 218. ParizSin Klotarja II.in Haldetrude 1. Gormatruda:brez otrok2. Nanthilda, 629:sin3. Vulfegunda; brez otrok4. Berhilda:brez otrok 19. januar 639star 33/34 letÉpinay-sur-Seine V letih 623-634 kralj Avstrazije. Haribert II.oktober 629–8. april 632 alt=|100x100px 607/617ParizSin Klotarja II.in Sihilde Gizela629 8. april 632star 15/25 letBlaye, Gironde Vladal v Akvitaniji. Klodvik II.19. januar 639–27- november 657 alt=|100x100px 633ParizSin Dagoberta I.in Nanthilde Balthilda, 640. leta:trije sinovi 27. november 657star 23/24 let Klotar III.27. november 657–pomlad 673 alt=|100x100px 652ParizSin KLodvika II.in Balthilde Neznana priležnica: morda sin Pomlad 673Star 20/21 let Prvi sin Klodvika II. Teoderik III.pomlad 673 alt=|100x100px 654ParizSin Klodvika II. in Balthilde 1. Krotilda, pred 675:dva sinova2. Amalberga, 674:hčerka3. več priležnic:najmanj trije otroci 12. april 691Star 36/37 let Tretji sin Klodvika II. Klodvik III.27. november 657–pomlad 673 alt=|100x100px Sin Klotarja III. in neznane priležnice Neporočen Star 5/6 let Nezakonski sin KLotarja III. Kralj Avstrazije in zahtevnik do Nevstrije in Burgundije. Hilderik II.pomlad 673–jesen 675 alt=|100x100px 653ParizSin Klodvika II. in Balthilde Bilihilda, 662:dva sinova jesen 675Star 21/22 let Drugi sin Klodvika II. Kralj v Avstraziji 662-675. Teoderik III.jesen 675–12. april 691 alt=|100x100px 654ParizSin Klodvika II. in Balthilde 1. Krotilda, pred 675:dva sinova2. Amalberga, 674:hčerka3. več priležnic:najmanj trije otroci 12. april 691Star 36/37 let Tretji sin Klodvika II.Po letu 679 tudi kralj Avstrazije.
Kralji v Avstraziji (623–679) Klotar II. je ponovno združil kraljestvo leta 613. Do takrat so kraljestva Nevstrija, Burgundija in Avstrazija razvila svoje regionalne identitete. Da bi pomiril lokalno plemstvo, je Klotar za avstrazijskega kralja postavil svojega mladega sina Dagoberta I. Avstraziji je naslednja desetletja običajno vladal ločen kralj, pogosto sin ali brat kralja, ki je vladal v Nevstriji in Burgundiji. Ime Vladanje Portret Rojstvo Žena/žene Smrt Komentar Dagobert I.623–634 alt=|100x100px 605ParizSin Klotarja II. in Haldetrude 1. Gormatruda:brez otrok2. Nanthilda, pred 629:sin3. Vulfegunda:brez otrok4. Berhilda:brez otrok 19. januar 639star 34/35 letÉpinay-sur-Seine Po letu 629 tudi kralj Nevstrije in Burgundije. Sigibert III.634–1. februar 656 100px 630Sin Dagoberta I.in Ragnertrude Himnehilda, 651:sva otroka 1. februar 656Star 25/26 let HildebertPosvojeni1. februar 656–661 100px 640. letaSin Grimoalda Starejšega in Ize iz Metza Neporočen 661v 20. letih Klotar III.661–662 alt=|100x100px 649ParizSin Klodvika II.in Balthilde Neznana priležnica: verjetno sin pomlad 673Star 23/24 let Prvi sin Klodvika II., tudi kralj Nevstrije in Burgundije. Hilderik II.662–jesen 675 alt=|100x100px 654ParizSin Klodvika II.in Balthilde Bilihilda, 662:dva sinova zima 691Star 21/22 let Drugi sin Klodvika II., po letu 673 tudi kralj Nevstrije in Burgundije. Klodvik III.september 675–junij 676 alt=|100x100px Sin Klotarja III.in neznane priležnice Neporočen Star 5/6 let Nezakonski sin Klotarja III.,zahteval tudi prestol v Nevstriji in Burgundiji. Dagobert II.–23. december 679 alt=|100x100px Sin Sigeberta III.in Himnehilde Burgundske Neznana ženska 23. december 679Star 28/29 let,Stenay
Pozni kralji Frankov (679–751) Teoderik III. je bil leta 679 priznan za kralja vseh Frankov. Od takrat naprej se lahko Frankovsko kraljestvo ponovno obravnava kot enoto kraljestvo, razen v zelo kratkem obdobju državljanske vojne. V tem obdobju, imenovanem roi fainéant, dobesedno obdobje "kraljev, ki ne delajo ničesar", so kralje vedno bolj zasenčili njihovi dvorni majordomi.