Stres na delovnem mestu ima, tako kot stres v splošnem, veliko definicij. Možno ga je razlagati kot nekompatibilnost med osebo ter njenim delovnim okoljem Kendall, E., Murphy, P., O’Neill, V. in Bursnall, S. (2000). Occupational stress: Factors that contribute to its occurrence and effective management. Canberra, Australia: Centre for Human Services, Griffith University. . NIOSH (1999) stres na delovnem mestu definira kot škodljiv fizični ali emocionalni odziv, ki se dogodi, ko zahteve delovnega mesta ne ustrezajo zmožnostim, sredstvom ali potrebam delavca. Lazarus (1991) je ponudil še drugačen pogled na pojem, in sicer pravi, da je stres na delovnem mestu proces, ki vsebuje povezavo med osebo in njenim delovnim okoljem. Odgovor na stres na delovnem mestu je lahko psihološki, fizični ali pa oboje in se lahko karakterizira kot akutni, posttraumatični ali kronični .
Pravniške tožbe so le eden izmed mnogih stroškov podjetji, ki so povezani s stresom na delovnem mestu. Podjetja v Ameriki porabijo več kot 700 milijonov dolarjev, da zamenjajo 200.000 ostarelih posameznikov (45–65 let), ki umrejo ali pa so onesposobljeni zaradi srčne bolezni, katere glavni vzrok je stres (American Heart Association, 2002). Poleg tega stres vpliva tudi na pojave prehlada, gripe, prebavne težave, glavobole, vrtoglavice, prav tako pa vpliva tudi na posameznikovo zadovoljstvo na delovnem mestu ter njegovo počutje (anksioznost, depresivnost, izgorelost). Zaradi vseh teh dejavnikov psihologi posvečajo stresu veliko pozornosti, saj želijo odkriti njegove vzroke in potencialne stresorje, ki ga povzročajo, njegovo povezanost z zdravjem ter skušajo na podlagi teg razviti postopke in sistematčne organizacijske ukrepe, s katerimi bi ga lahko zmanjšali Landy, F. J. in Conte, J. M. (2007). Work in the 21st century: An introduction to industrial and organizational psychology. Malden, MA: Blackwell publishing. .
Raziskovanje stresa na delovnem mestu
Definicije in modeli raziskovanja Kahn in Byosiere (1992)Landy, F. J. in Conte, J. M. (2007). Work in the 21st century: An introduction to industrial and organizational psychology. Malden, MA: Blackwell publishing. sta oblikovala model raziskovanja stresa, ki sta ga opredelila v treh točkah:
Opis stresorjev na delovnem mestu Moderatorji stresnega procesa – individualne razlike in socialna opora Posledice stresa – izgorelost in srčne bolezni.
Pionirja raziskovanja stresa sta bila tudi Walter Cannon in Hans Selye. Cannon (1929)Landy, F. J. in Conte, J. M. (2007). Work in the 21st century: An introduction to industrial and organizational psychology. Malden, MA: Blackwell publishing. je bil prvi, ki je uporabil pojem stresa, preučeval pa je odzive živali v nevarnih situacijah. Oblikoval je pojem reakcije – boj ali beg, ki opredeljuje odziv na nenadno pojavljajoče stresorje, ki naj bi trajali krajši čas (akutni ali epizodični stres). Selye (1956)Landy, F. J. in Conte, J. M. (2007). Work in the 21st century: An introduction to industrial and organizational psychology. Malden, MA: Blackwell publishing. pa je definiral stres kot nespecifičen odziv človeškega telesa na zunanje zahteve, na podlagi česar je razvil pojma evstresa (predstavlja izziv posamezniku, ga motivira ter se sklada z njegovimi cilji) in distresa (predstavlja negativni vpliv na posameznikovo počutje in posledično tudi na njegovo zdravje), s čimer je za razliko od Cannona zajel odziv posameznika na dlje trajajoče stresorje.
Selye je opazil, da je odziv na katerokoli travmo ali bolezen skoraj identičen. Opisal ga je kot General Adaptation Syndrome – GAS (Posplošeni prilagoditveni sindrom) ter ga razdelil na tri faze. Prvo je poimenoval Alarmna faza, v kateri telo aktivira lastne vire za soočanje s stresno situacijo. V tej fazi se pospeši srčni utrip, prav tako pa se pričnejo izločati stresni hormoni (adrenalin, noradrenalin, epinefrin in kortizol). V drugi fazi, ki jo je poimenoval faza Odpora, se telo še naprej sooča s samim izvorom stresa, vendar je za razliko od prejšnje faze odpor na druge stresorje znižan. Zadnja faza – faza Izčrpanosti pa zajema stanje, kjer odpor popolnoma upade, posledice tega pa lahko nastopijo izgorelost, različne bolezni in celo smrt – v primeru, da stres ne izgine Landy, F. J. in Conte, J. M. (2007). Work in the 21st century: An introduction to industrial and organizational psychology. Malden, MA: Blackwell publishing. .
Lazarus (1991)Landy, F. J. in Conte, J. M. (2007). Work in the 21st century: An introduction to industrial and organizational psychology. Malden, MA: Blackwell publishing. je opisal stres kot fluktuirajoč proces, v katerem posamezniki ocenjujejo okolje in se poizkušajo soočati z različnimi stresorji. Ta proces v določenih okoliščinah (npr. telovadba) lahko izzove odzive telesa, ki zdravju koristijo, pri kronični obliki izpostavljenosti stresa pa so odzivi telesa negativni. Treba pa je izpostaviti, da so ti telesni odzivi avtomatični in na njih ne moremo vplivati.
Stresorji na delovnem mestu Stresorji so psihološke ali fizične zahteve okolja, na katere se posameznik odzove) Landy, F. J. in Conte, J. M. (2007). Work in the 21st century: An introduction to industrial and organizational psychology. Malden, MA: Blackwell publishing. . Primeri pogostih fizičnih stresorjev na delovnem mestu so vročina, hrup in svetloba. Med pogoste psihološke stresorje pa uvrščamo tudi medosebni konflikt, pomanjkanje kontrole in nejasnost delovne funkcije. Reakcije na te stresorje so pogosto opisane kot obremenitve, ki lahko posledično privedejo do izgorelosti, tesnobe, visokega krvnega pritiska in srčnih bolezni Na drugi strani pa poznamo tudi različne strategije spoprijemanja s stresom. Na problem osredotočeno soočanje je usmerjeno na odpravljanje izvora stresne situacije in zajema definiranje problema, oblikovanje različnih rešitev in iskanje njihovih pozitivnih oziroma negativnih dejavnikov ter akcijo, ki zajema rešitev problema. Na čustva osredotočeno reševanje problema vključuje emocionalen odziv na stresno situacijo, ki lahko zajema izogibanje, minimaliziranje in distanciranje od samega problema Landy, F. J. in Conte, J. M. (2007). Work in the 21st century: An introduction to industrial and organizational psychology. Malden, MA: Blackwell publishing. .
Dejavniki stresa na delovnem mestu
Fizični dejavniki Pod fizične dejavnike sodijo energetske spremembe v delovnem okolju ali pa hitro in nepričakovano delovanje mehaničnih ali fizičnih dejavnikov, kot npr. udarci, hrup, temperatura, ergonomske značilnosti delovnega prostora Nikolić, S. (2007). Stres na delovnem mestu. Diplomsko delo, Kranj: B&B-višja strokovna šola .
Poleg fizičnih stresorjev pa pomembno vlogo igrajo tudi psihološki. Potrebno pa je poudariti, da je učinek pojavljanja multiplih stresorjev na enkrat lahko kumulativenLandy, F. J. in Conte, J. M. (2007). Work in the 21st century: An introduction to industrial and organizational psychology. Malden, MA: Blackwell publishing. .
Psihološki dejavniki Omenimo lahko osebnostno ranljivost, zahteve delovnega mesta (npr. preobremenjenost, pomanjkanje kontrole, časovni pritisk, pritisk učinkovitosti, nejasne vloge, konflikti, emocionalna zahtevnost dela), organizacijsko klimo, skladnost med osebo in delovnim okoljem, percepcijo in oceno delavca, kulturo in socializacijski proces, prakse kadrovskega managementa, medicinske, zakonske in legalne procese, management poškodb in prakso vračanja na delo Kendall, E., Murphy, P., O’Neill, V. in Bursnall, S. (2000). Occupational stress: Factors that contribute to its occurrence and effective management. Canberra, Australia: Centre for Human Services, Griffith University. .
Posledice stresa na delovnem mestu Stres ni vedno negativen, pozitiven stres namreč poviša raven energije posameznika in poveča posameznikovo pozornost na specifično dejavnost, zaradi česar lažje opravi zadane naloge, kar lahko dobro opazimo na športnih tekmovanjih ali pa javnih nastopih Kenworthy, J. (13. 9. 2017). Types and Causes of Stress [Video]. Pridobljeno s https://www.youtube.com/watch?v=ALiCToVg24g. Blag stres pri posamezniku poveča vnemo, spodbuja ustvarjalnost in delavnost Tabaj, A., Petrovič, A., Ponikvar, J., Masten, R., Belec, S. in Čučnik, T. (2010). Stres pri delu, zadovoljstvo z delom, izgorelost in strategije spoprijemanja s stresom delavcev na področju zaposlitvene rehabilitacije (Znanstveno poročilo). Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo. . Zaradi stresa je lahko posameznik bolj zavzet za delo, torej v delo vlaga več energije in je aktivnejši v dejavnostih, ki vodijo do napredovanja in strokovnega razvoja posameznika Vladut, C. I. in Kallay, E. (2010). Work stress, personal life and burnout. Causes, consequences, possible remedies. Cognition, Brain, Behavior. An Interdisciplinary Journal, 14/3, 261–280..
Posledice stresa na ravni posameznika Prevelik stres preobremeni in poruši posameznikov fiziološki in mentalni sistem, kar rezultira v bolezenskem stanju, nezadovoljstvu, neetičnem vedenju, napakah, zmanjšanem delovanju in absentizmu .
Vedenjske posledice Nekatere vedenjske posledice stresa so motnje v prehranjevanju (prekomerno najedanje ali zauživanje premalo hrane), motnje v spanju (predolgo spanje, premalo spanja), socialna izolacija, prokrastinacija in zanemarjanje zadolžitev/obveznosti, uživanje alkohola, uživanje drog, kajenje, grizenje nohtov izostajanje , nesreče, slabša delovna učinkovitost ter agresivnost.
Osredotočili se bomo predvsem na dve posledici:
Informacijsko procesiranje Učinkovitost
Informacijsko procesiranje. Znanstvene raziskave so pokazale, da ima stres velik učinek na delovanje spomina, reakcijske čase, natančnost in učinkovitost na delovnem mestu. Poleg tega imajo posamezniki, ki so izpostavljeni večjemu ali dlje trajajočemu stresu, težave v usmerjanju in vzdrževanju pozornosti, težave pa se kažejo tudi v nižji ustvarjalnosti in slabši sposobnosti odločanja Landy, F. J. in Conte, J. M. (2007). Work in the 21st century: An introduction to industrial and organizational psychology. Malden, MA: Blackwell publishing. .
Delovna učinkovitost. Skoraj stoletje so znanstveniki raziskovali in skušali dokazati hipotezo, da povezanost med telesnim vzburjenjem/stresom in delovno učinkovitostjo lahko najboljše opišemo z obrnjeno U-krivuljo Landy, F. J. in Conte, J. M. (2007). Work in the 21st century: An introduction to industrial and organizational psychology. Malden, MA: Blackwell publishing. . To pomeni, da ko stres narašča, narašča tudi delovna učinkovitost, a le do določene točke, kjer ta začne padati. Potrebno pa je poudariti, da stres predstavlja le enega od številnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na delovno učinkovitost. Poleg tega pa tudi na samo izraženost oziroma občutek stresa lahko vpliva več različnih dejavnikov, kot sta na primer kompleksnost naloge in osebnostne značilnosti posameznika Landy, F. J. in Conte, J. M. (2007). Work in the 21st century: An introduction to industrial and organizational psychology. Malden, MA: Blackwell publishing. .
Posledice na ravni kognitivnega delovanja Težave s spominom, težave s pozornostjo, težave pri odločanju, negativizem, zaskrbljenost in samoobtožbe
Psihološke posledice Med psihološke posledice stresa na delovnem mestu bi lahko uvrstili depresivnost, anksioznost, izčrpanost, napetost in nezadovoljstvo z življenjem in delovnim mestom Landy, F. J. in Conte, J. M. (2007). Work in the 21st century: An introduction to industrial and organizational psychology. Malden, MA: Blackwell publishing. . Izgorelost je stanje skrajne psihološke obremenitve, ki se pojavi kot posledica dolgotrajne izpostavljenosti kroničnemu stresu in izčrpanosti posameznika, da bi se z njimi še naprej soočal)Maslach, C., Schaufeli, W. B. in Leiter, M. P. (2001). Job burnout. Annual Review of Psychology, 52, 397-422. . Izgorelost je bila v začetku opredeljena s tremi dimenzijami: