250px|thumb|right|Pot leta 11 Let 11 American Airlines je bil redni komercialni let potniškega letala Boeing 757-223 družbe American Airlines, ki se je 11. septembra 2001 zaletel v severni stolp WTC-ja v New Yorku. Pri tem je na letalu umrlo vseh 92 ljudi vključno s petimi teroristi Al Kaide, ki so ugrabili letalo.

Letalo je vzletelo iz mednarodnega letališča Boston's Logan in je bilo namenjeno v Los Angeles. 15 minut po vzletu so ugrabitelji poškodovali tri potnike, enega pa so ubili. Nato so vdrli v kabino, ubili pilota in kopilota ter ugrabili letalo. Eden od ugrabiteljev Mohamed Atta je prevzel nadzor nad letalom. Po ugrabitvi so potniki začeli telefonirati s prijatelji in z družino ter posredovali informacije o ugrabitvi. sličica|N334AA aprila 2001, pet mesecev pred ugrabitvijo. Ob 8:46:40 se je letalo zaletelo v severni stolp WTC-ja, s hitrostjo 748 km na uro. Nešteto ljudi je na ulicah New Yorka City pričalo o trku, vendar je nekaj kamer ujelo trenutek, ko se je letalo zaletelo v stolp. Veliko jih je sprva mislilo, da je šlo za nesrečo. Ker je bilo letalo ob trku skoraj v celoti ravno, so trup in krila uničila vsa dvigala in stopnišča, zato se iz nadstropij nad trkom ni dalo pobegniti. Severni stolp se je zrušil ob 10:28. Med pospravljanjem ruševin so delavci našli veliko ostankov od leta 11, vendar niso našli trupla od ljudi, ki so bili na letalu.

Ugrabitelji sličica|Mohamed Atta, kateri je po ugrabitvi pilotiral letalo. Atta je bil tudi vodilni ugrabitelj v napadih 11. septembra. Med ugrabitelji na letu 11 je bil pilot Mohammed Atta. Njegova naloga je bila pilotirati letalo do tarče in vanjo trčiti. Na krovu so bili tudi štirje mišični ugrabitelji. Njihova naloga je bila vdreti v kabino ter obvladovati posadko in potnike. To so bili: Abdulaziz al Omari, Vail al Šehri, Valid al Šehri in Satam al Sukami.

Posadka Na tem letu je ta dan svojo nalogo opravljalo letalo Boeing 767 - 223ER. Na krovu je bilo 81 potnikov in 11 članov posadke. Kapitan letala je bil John Ogonowski, prvi častnik Thomas McGuinness in stevardesi Barbara Arestegui, Jeffrey Collman, Sara Low, Karen Martin, Kathleen Nicosia, Betty Ong, Jean Roger, Dianne Snyder in Amy Sweeney.

Let

Vkrcanje in vzlet sličica|Atta (modra majica) in al Omari na mednarodnem letališču Portland Jetport med prehodom skozi varnostno kontrolo zjutraj 11. septembra. Mohammed Atta, taktični vodja napadov, in njegov kolega, ugrabitelj Abdulaziz al Omari, sta v torek, 11. septembra 2001, ob 5:40 zjutraj prispela na mednarodno letališče Portland Jetport v Mainu. Vkrcala sta se na letalo Colgan Air 5930, ki je predvidoma ob 6:00 zjutraj odletel iz Portlanda v Mainu proti Bostonu v Massachusettsu. Ugrabitelja sta imela vozovnice prvega razreda za letalo American 11, ki je bil namenjen v Los Angeles. Atta je oddal dve torbi, al Omari pa nobene. Ko sta se prijavila na letališču, je računalniški sistem za predhodni pregled potnikov (CAPPS) Atto opozoril na dodaten pregled prtljage, vendar se je na koncu vkrcal brez incidentov. Let iz Portlanda je vzletel pravočasno in prispel v Boston ob 6:45. Trije drugi ugrabitelji, Valid al Šehri, Vail al Šehri in Satam al Sukami, so prispeli na bostonsko letališče Logan ob 6:45 in pustili najeti avto na parkirišču letališča. Ob 6:52 je Marvan al Šehi, ugrabitelj, ki je pilotiral letalo Let 175 United Airlines, poklical z javnega telefona na letališču Logan na Attov mobilni telefon, da bi potrdil, da so napadi pripravljeni.

Atta in al Omari sta se prijavila in opravila varnostni pregled v Bostonu, ker v Portlandu nista dobila vstopnih kart za letalo. Med naglo prijavo po letu iz Portlanda uradniki za zračni promet niso prijavili Attove prtljage na letalo American 11. al Sukami, Vail al Šehri in Valid al Šehri so se prav tako prijavili na letalo v Bostonu. Vail in al Sukami sta prijavila vsak po eno prtljago; Valid ni prijavil nobene. Sistem CAPPS je izbral tri ugrabitelje za podroben pregled prtljage. Sistem pregledovanja CAPPS je bil zasnovan izključno za pregled prtljage, zato trije ugrabitelji na kontrolni točki niso bili podvrženi dodatnemu varnostnemu pregledu.

Ob 7:11 je bilo pet ugrabiteljev že vkrcanih na letalu American 11, ki je moral vzleteti ob 7:45. Atta je sedel v poslovnem razredu, na sedežu 8D, al Omari na sedežu 8G in al Sukami na sedežu 10B. Brata Valid al Šehri in Vail al Šehri sta sedela v prvem razredu na sedežih 2B in 2A. Letalo se je pripeljalo po vzletno-pristajalni stezi 26 in vzletelo iz letališča Logan ob 7:59.

Ob 8:13, ko je potekala strežba zajtrka, je bilo letalo nad 7.900 m nad osrednjim Massachusettsom, piloti pa so se normalno odzvali na zahtevo kontrole zračnega prometa po 20-stopinjskem zavoju v desno, kar so tudi storili. To je bila zadnja komunikacija iz letala American 11.

Ugrabitev in let proti tarči Ugrabitev letala se je začela ob 8:14, ko je potekala strežba zajtrka. Vail al Šehri in Valid al Šehri sta potnike in posadko prisilila na konec letala. Mohammed Atta, Abdulaziz al Omari in Satam al Sukami so vdrli v pilotsko kabino, pri čemer sta al Omari in al Sukami ubila oba pilota tako, da sta ju zabodla z noži, Atta pa je medtem prevzel nadzor nad letalom. V tem času je kontrola zračnega prometa pilote pozvala, naj se povzpnejo na potovalno višino 11.000 m, vendar ni prejela odgovora. Ob 8:16 se je letalo padlo na višino 8.800 metrov in kmalu zatem odstopilo od načrtovane poti. Kontrola zračnega prometa je večkrat poskušala vzpostaviti komunikacijo z letalom American 11, vendar ni prejela odgovora. Ob 8:21 je letalo prenehalo oddajati signal transponderja. Kmalu po ugrabitvi sta stevardesi Betty Ong in Madeleine Amy Sweeney poklicali letalsko družbo American Airlines in ju obvestili o ugrabitvi. Med štiriminutnim klicem z operativnim centrom American Airlines je Ong poročala o pomanjkanju komunikacije s pilotsko kabino, pomanjkanju dostopa do pilotske kabine in poškodbah potnikov. Navedla je tudi številke sedežev, ki so bili dodeljeni ugrabiteljem, kar je preiskovalcem kasneje omogočilo, da so ugotovili njihovo identiteto. sličica|Prvi govor Mohameda Atte ob 8:23. Ob 8:23:38 je Atta poskušal nekaj povedati potnikom, vendar je pritisnil napačen gumb in poslal sporočilo kontroli zračnega prometa. Bostonski kontrolorji zračnega prometa so slišali Attovo sporočilo, ki je rekel: »Imamo nekaj letal. Bodite tiho in bo vse v redu. Vračamo se na letališče.« Ob 8:23:56 je nato dejal: »Nihče naj se ne premakne. Vse je v redu. Če se boste poskušali premakniti, boste ogrozili sebe in letalo. Samo bodite tiho.« Kot prej je Atta mislil, da komunicira samo s potniki, vendar so kontrolorji zračnega prometa njegov glas ujeli in ga posneli. Po Attovih prenosih in nezmožnosti stika s komercialnim letalom so bostonski kontrolorji zračnega prometa ugotovili, da je bilo letalo ugrabljeno. Kasneje so kontrolorji zračnega prometa razpravljali o pomenu te fraze in poskušali ugotoviti, ali je Atta nakazoval, da je bilo še več letal ugrabljenih. Ob 8:23 se je letalo obrnilo proti jugu. Ob 8:32 je poveljniški center Zvezne uprave za letalstvo (FAA) v Herndonu v Virginiji obvestil sedež FAA o ugrabitvi letala American 11. sličica|Drugi govor Mohameda Atte ob 8:33. Ob 8:33:59 je Atta dejal: »Prosim, nihče naj se ne premika, vračamo se na letališče, ne poskušajte početi nobenih neumnih potez.« Ob 8:37:08 so piloti letala United 175 preverili lokacijo in smer letala American 11 s kontrolorji zračnega prometa. Kontrolorji zračnega prometa v Bostonu so zaobšli standardne protokole in stopili v stik s Severnoameriškim poveljstvom zračne obrambe (NORAD), natančneje s podružnico Severovzhodnega sektorja zračne obrambe (NEADS) v New Yorku. NEADS je iz nacionalne letalske baze Otis v Falmouthu v Massachusettsu zahteval dva lovca F-15, da bi prestregla letalo American 11. Uradniki v Otisu so izgubili več minut, ko so poskušali dobiti dovoljenje za vzlet lovcev. American 11 je ob 8:43 naredil zadnji zavoj proti Manhattnu in se začel spuščati. Ukaz za polet F-15 v Otisu je bil izdan komaj ob 8:46.

Trk sličica|American 11 je zadel severni stolp Svetovnega trgovinskega centra. Ob 8:46:40 je Atta namerno zapeljal letalo American 11 v Severni stolp Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku. Letalo je v stolp trčilo med 93. in 99. nadstropjem, s hitrostjo 750 km na uro. V trenutku trka je umrlo vseh 92 ljudi na krovu letala, pa tudi veliko število ljudi, ki so delali v svojih pisarnah v stolpu v območju trka. Sila eksplozije je potovala skozi najmanj en jašek za dvigalo navzdol do pritličja, kjer je razbila vsa okna in ranila večje število ljudi. Ker je bilo letalo v času trka skoraj zravnano, so trup in krila uničila vsa dvigala in stopnišča nad 93. nadstropjem, zaradi česar se iz nadstropij nad trkom ni dalo pobegniti in je zato v teh nadstropjih ostalo ujetih veliko ljudi. Nekateri so umrli zaradi zastrupitve s strupenim dimom in visoke vročine požarov, drugi pa so umrli zaradi skoka iz stavbe, da bi tako ušli visoki vročini in strupenemu dimu. Preostali, ki so ostali v ujetih nadstropjih, so umrli, ko se je severni stolp ob 10:28 porušil. sličica|Ostanki letala American 11. Trk letala American 11 je posnelo nekaj kamer. Jules Naudet, francoski snemalec, in Pavel Hlava, češki priseljenec, ki sta v času trka snemala dokumentarni film o newyorških gasilcih, sta najbolj natančno posnela trk. Poleg tega je spletna kamera , ki jo je Wolfgang Staehle namestil na umetniški razstavi v Brooklynu in je namenjena zajemanju slik Spodnjega Manhattna vsake štiri sekunde, posnela tudi slike letala American 11, ki je trčilo v Severni stolp. Ko so začeli mediji poročati o trku letala, se je najprej verjelo, da je šlo za nesrečo. Ko pa je 17 minut pozneje letalo United 175 trčilo v sosednji Južni stolp, je postalo jasno, da je bil trk prvega letala namerno dejanje.

Spomin sličica|Imena žrtev letala American 11 na plošči N-74 severnega bazena Nacionalnega spominskega muzeja 11. septembra. Imena potnikov so na tej in štirih drugih sosednjih ploščah. Na mestu zrušitve dvojčkov je bil na mestu, kjer je stal severni stolp, zgrajen vodni spomenik, kjer so napisana imena vseh žrtev na letalu American 11.

Glej tudi

Let 175 United Airlines

Zunanje povezave

Kategorija:Teroristični napadi 11. septembra 2001