Peter Michael Falk, ameriški gledališki, filmski in televizijski igralec, *16. september 1927, New York City, New York, Združene države Amerike, † 23. junij 2011, Beverly Hills, Kalifornija, Združene države Amerike.
Falk je najbolje poznan po svoji vlogi poročnika Columba v televizijski seriji Columbo. Ustvaril je številne televizijske vloge, pojavil se je tudi v mnogih filmih, na primer Princesa nevesta, Velika dirka in Next. Dvakrat je bil nominiran za oskarja (prvič leta 1960 za film Murder, Inc., drugič pa leta 1961 za film Pocketful of Miracles), petkrat je prejel emmyja (štirikrat za serijo Columbo), enkrat pa je bil nagrajen z zlatim globusom. Režiser William Friedkin je ob opisovanju njegove vloge v filmu The Brink's Job (1978) dejal: »Peter ima velik razpon, saj lahko igra tako v drami kot v komediji. Lahko vam stre srce ali pa vas nasmeji.«
Leta 1968 je z Geneom Barryjem zaigral Columba, izkušenega, sproščenega detektiva v devetdesetminutnem televizijskem filmu Prescription: Murder. Kasneje so pričeli snemati serijo Columbo, ki je nazadnje poleg serij McCloud in McMillan & Wife postala del antologije serij z naslovom »NBC-jev detektivski film« (»The NBC Mystery Movie«). Detektivsko serijo so snemali med letoma 1971 in 1978 za kanal NBC, kasneje pa jo je kanal ABC pričel ponovno snemati leta 1989; s snemanjem so dokončno zaključili leta 2003. Falk je postal »najljubši raztresen televizijski detektiv,« je zapisal zgodovinar David Fantle.Fantle, David in Johnson, Tom. Twenty-five Years of Celebrity Interviews, Badger Books (2004), str. 216-217.
Leta 1996 ga je časopis TV Guide uvrstil na enaindvajseto mesto na svojem seznamu »50 največjih televizijskih zvezd vseh časov«. Posthumno je dobil zvezdo na hollywoodski aleji slavnih, ki je za časa življenja ni želel.
Zgodnje življenje Peter Michael Falk se je rodil v New York Cityju kot sin Michaela Petra Falka, lastnika trgovine z oblekami, in njegove žene Madeline (roj. Hochhauser), računovodkinje in menedžerke trgovine. Oba njegova starša sta Juda.Peter Falk, že več kot tri desetletja opevani televizijski 'Columbo', umre pri triinosemdesetih. Bloomberg. Njegov oče ima poljske in ruske, njegova mama pa češke in madžarske korenine. »Peter Falk«.
thumb|left|Peter Falk v četrtem letniku srednje šole, 1945
Njegovo desno oko so pri treh letih operativno odstranili zaradi retinoblastoma; večino svojega življenja je nosil stekleno oko. Kljub temu je Falk v otroštvu sodeloval pri mnogih športnih dejavnostih, največ pri bejzbolu in košarki. V intervjuju z novinarjem Arthurjem Marxom za revijo Cigar Aficionado leta 1997 je dejal: »Spomnim se, da me je nekoč sodnik pri tretji bazi poslal iz igre, čeprav sem bil prepričan, da sem varen. Tako sem se razjezil, da sem si snel svoje stekleno oko, mu ga dal v roko in dejal: 'Pa poskusite tole.' Ne bi verjeli, kako so se mi smejali.«
Njegova prva igralska vloga je bila vloga v igri The Pirates of Penzance na taboru High Point v New Yorku, ki jo je dobil pri dvanajstih letih; na taboru je bil eden od njegovih svetovalcev igralec Ross Martin, s katerim je kasneje zaigral v filmu Velika dirka in v epizodi »Suitable For Framing« serije Columbo. Falk je obiskoval srednjo šolo Ossining v Westchester Countyju, New York, kjer je bil velika športna zvezda in v zadnjem letniku predsednik svojega razreda. Ko je leta 1945 končal srednjo šolo, je za kratek čas obiskoval kolidž Hamilton v Clintonu, New York, nato pa se je skušal pridružiti ameriški vojski in se bojevati v drugi svetovni vojni. Ker so ga zaradi njegovega steklenega očesa zavrnili, se je kot kuhar in čistilec pridružil ameriški trgovski mornarici. »Tam je vseeno, če si slep,« je dejal v intervjuju leta 1997. »Edini, ki mora videti ladjo, je kapitan. In v primeru Titanika je tudi on ni videl.« O svojem življenju v tistem času je v svoji avtobiografiji kasneje povedal:
Po letu in pol pri marincih se je vrnil na kolidž Hamliton in se kasneje pričel šolati na univerzi Wisconsina. Nato se je prešolal na zasebno univerzo New School for Social Research v New Yorku, kjer je leta 1951 diplomiral iz književnosti in političnih znanosti. Po koncu šolanja je odpotoval v Evropo, kjer je šest mesecev delal na železnici v Jugoslaviji. Brezplačni predogled na Amazon.com. Nato se je vpisal na univerzo Syracuse, a v svoji avtobiografiji Just One More Thing, izdani leta 2006, je napisal, da še več let po koncu srednje šole ni vedel, kaj bi rad počel v svojem življenju.Just One More Thing, str. 17
Falk je na Maxwellovi fakulteti Univerze v Syracusu leta 1953 magistriral iz javne administracije. Namen celotnega študija je bilo usposobiti civiliste za vladno službo; kasneje je Falk v svoji avtobiografiji napisal, da ga taka kariera »ni zanimala, niti nisem bil nadarjen na tem področju.«Just One More Thing, str. 29. Prijavil se je za službo pri CIA, vendar so ga zavrnili, saj je bil v času služenja pri marincih član sindikata stevardov in kuharjev s komunističnimi težnjami, pa čeprav je bilo članstvo obvezno in pri aktivnostih sindikata ni nikdar aktivno sodeloval.Just One More Thing, str. 32. Postal je analitik v pisarni za proračun zvezne države Connecticut v Hartfordu. Falk je svoj poklic opisal kot »strokovnjak za učinkovitost«. »Bil sem tak strokovnjak za učinkovitost, da zjutraj nisem mogel najti stavbe, v katero bi moral oditi v službo,« je povedal leta 1997. »Seveda sem zamudil, v tistih dneh vsakič, a ironično mi je prav moja nagnjenost k zamujanju pomagala pri uspehu v igralski karieri.«
Kariera Gledališka kariera Medtem ko je delal v Hartfordu, se je Peter Falk pridružil lokalni gledališki skupini, imenovani Mark Twain Masquers, kjer je igral v igrah, kot so The Caine Mutiny Court-Martial, The Crucible in The Country Girl Clifforda Odetsa. Pričel se je učiti igranja pri igralki Evi Le Gallienne, ki je prirejala tečaj igre v gledališču White Barn v Westportu, Connecticut. Kasneje je dejal, da je do učnih ur prišel »z lažjo«, saj so tečaj organizirali le za poklicne igralce in ne za amaterje, kakršen je bil sam. Vsako sredo se je iz Hartforda odpeljal do Westporta, kjer so učne ure potekale, in po navadi je zamudil.
V intervjuju z Arthurjem Marxom za revijo Cigar Aficionado leta 1997 je Falk dejal: »Ko sem na tečaj nekoč prišel prepozno, me je pogledala in dejala: 'Mladenič, zakaj vedno zamujaš?' in povedal sem ji: 'Sem se moram pripeljati iz Hartforda.' Vzvišeno me je pogledala in me vprašala: 'Kaj pa počneš v Hartfordu? Tam ni gledališča. Kako se preživljaš kot igralec?'« Takrat ji je priznal, da v resnici ni igralec in Le Gallienneova naj bi ga strogo pogledala in mu dejala: »No, pa bi moral biti.« Po tečaju se je odpeljal nazaj v Hartford in dal odpoved.
V igralski skupini Le Gallienneove ostal še nekaj mesecev, nato pa mu je Le Gallienneova napisala priporočilo, s katerim je odšel do agenta agencije Williama Morrisa v New Yorku. Leta 1956 se je preselil v Greenwich Village.
Njegova prva gledališka vloga v New Yorku je bila vloga v priredbi Molièrove drame Dom Juan v gledališču Fourth Street; ker igra ni bila uspešna, so jo že po prvem nastopu 3. januarja 1956 ukinili. V njej je Peter Falk igral enega od glavnih likov, Sganarellea.Just One More Thing, str. 42 Njegova naslednja gledališka vloga mu je prinesla več uspeha. Maja tistega leta se je pojavil v gledališki igri The Iceman Cometh v gledališču Circle in the Square, kjer je poleg Jasona Robardsa zaigral natakarja.
Leta 1956 je Falk prvič zaigral na Broadwayu, in sicer v gledališki igri Diary of a Scoundrel Alexandra Ostrovskyja. Ob koncu tistega leta je ponovno zaigral na Broadwayju kot angleški vojak v igri Georgea Bernarda Shawa Saint Joan, poleg Siobhán McKenna.Peter Falk na Internet Broadway Database Leta 1972 se je pojavil v še eni broadwayski igri, The Prisoner of Second Avenue.
Po mnenju filmskega zgodovinarja Ephraima Katza imajo njegove vloge zaradi škiljenja, ki je posledica izgube očesa, dodatno pristnost.Katz, Ephraim. The Film Encyclopedia, HarperCollins (1998) str. 436
Zgodnja filmska kariera Kljub njegovemu uspehu v gledališču je agent Petru Falku svetoval, naj ne pričakuje, da bo dobil veliko filmskih vlog, saj ga bo pri tem oviralo njegovo stekleno oko. Avdicije za Columbia Pictures ni prestal, saj mu je šef studija Harry Cohn povedal, da lahko »za ta denar dobi igralca z dvema očesoma.« Kljub temu, da je opravil obetaven intervju za eno od glavnih vlog, mu tudi ni uspelo dobiti vloge v filmu Marjorie Morningstar.Just One More Thing, str. 51–55, Brezplačen predogled na Amazon.com Ob začetku svoje filmske kariere se je pojavljal predvsem v manjših vlogah v filmih, kot so Wind Across the Everglades, The Bloody Brood (1959) in Pretty Boy Floyd.
Njegov nastop v filmu Murder, Inc. (1960) je pomenil prelomnico v njegovi filmski karieri. V filmu, ki je temeljil na zgodbi skupine morilcev s tem imenom, ki je delovala v New Yorku v tridesetih, je zaigral morilca Abea Relesa. Filmski kritik pri časopisu The New York Times Bosley Crowther filma sicer ni pohvalil, saj ga je opisal kot »le še en povprečen gangsterski film«, je pa opazil Falkov »zabavno zloben nastop.« Zapisal je:
S tem filmom je Falk zaslovel. V svoji avtobiografiji Just One More Thing (2006) je Falk dejal, da je avdicijo za njegovo vlogo obiskalo še na tisoče drugih gledaliških igralcev in da je bil »čudež«, ki je »mojo kariero naredil uspešno« in da brez te vloge zagotovo ne bi dobil drugih filmskih vlog, s katerimi je uspel kasneje. (Brezplačni predogled na Amazon.com) Falk, ki je Relesa leta 1960 zaigral tudi v televizijski seriji The Witness, je bil za svojo vlogo v tem filmu nominiran za oskarja za najboljšega stranskega igralca.
Leta 1961 je z več oskarji nagrajen režiser Frank Capra Petra Falka izbral za vlogo v komediji Pocketful of Miracles. Film je bil Caprin zadnji film in čeprav ni dosegel komercialnega uspeha, na katerega so upali, je bil »navdušen nad Falkovim nastopom.« Falk je za ta film prejel svojo drugo nominacijo za oskarja. V svoji avtobiografiji je Capra o Falku napisal:Capra, Frank. The Name Above the Title: an Autobiography, Macmillan (1971)
Tudi Falk je hvalil Capro, saj je dejal, da še nikoli ni »delal z režiserjem, ki bi pokazal večje veselje do igralcev in igralske umetnosti.« Rekel je: »Igralcu ni nič bolj pomembno kot vedenje, da oseba, ki te predstavlja občinstvu, ceni, kar počneš.« Povedal je, da se spominja, da je Capra nekoč nek prizor ponovno posnel, čeprav je Falk vpil, naj kar končajo. Ko ga je vprašal, zakaj je prizor želel posneti ponovno, se je Capra »zasmejal in dejal, da mu je bil prizor tako všeč, da ga je enostavno želel videti še enkrat. To pa je podpora!«
Do konca šestdesetih je Peter Falk igral v glavnem manjše vloge v filmih in televizijskih serijah. Več pozornosti je pritegnil v vlogi enega od dveh taksistov, ki postaneta žrtvi pohlepa, v komediji It's a Mad, Mad, Mad, Mad World (1963), čeprav je zaigral le v zadnji petini filma. Njegova ostala dela vključujejo komičnega prevaranta v filmu Robin and the 7 Hoods (1964) poleg Franka Sinatre, Deana Martina, Sammyja Davisa, Jr. in Binga Crosbyja ter Velika dirka (1965) ob Jacku Lemmonu in Tonyju Curtisu.
Zgodnja televizijska kariera thumb|Peter Falk v seriji Decoy (1959)
Peter Falk je na televiziji prvič zaigral leta 1957, in sicer v dramskih antologijah, ki so jih kasneje poimenovali »Zlata doba televizije« (»Golden Age of Television«). Leta 1957 je zaigral v epizodi televizijske serije Robert Montgomery Presents. Zaigral je tudi v epizodah serij Studio One, Kraft Television Theater, New York Confidential, Naked City, The Islanders in Have Gun–Will Travel ter v glavni vlogi v seriji Decoy poleg Beverly Garland v vlogi policistke. V seriji Zona somraka je upodobil revolucionarja, podobnega Fidelu Castru, ki se mu v magičnem zrcalu prikazujejo atentatorji.