thumb|Naslovnica Liber Judiciorum iz leta 1600
Vizigotski zakonik (latinsko ali , špansko Libro de los Juicios) je zbirka zakonov, ki jo je sestavil hispanski vizigotski kralj Hindasvint v drugem letu svojega vladanja (642/643). Zakonik je pregledal in dopolnil njegov sin Rekesvint in ga objavil okoli leta 654, zato je znan tudi kot Rekesvintov zakonik.King, str. 148-149.
Zakonik so dopolnjevali tudi kralji Vamba, Ervig, Egika in verjetno Vitica. Z njim se je dokončno ukinila dvojna zakonodaja, od katerih je ena veljala za Hispanorimljane, druga pa za Vizigote. Podložniki Vizigotskega kraljestva so se prenehali deliti na Rimljane (latinsko Romani) in Gote (latinsko Gothi) in postali Hispani (latinsko Hispani). Za Gote so do takrat veljali zakoni, zbrani leta 475 v Evrikovem zakoniku (Codex Euricianus), za Rimljane pa rimsko pravo, ki ga je leta 506 poenotil Alarik II. v Alarikovem brevirju (Breviarium Alaricianum).
Zakonik je bi v veljavi zelo dolgo. Samostanski zapisi iz 10. stoletja iz Galicije omenjajo, da so se z njim urejale družinske in politične zadeve, dedovanje ter varstvo ovdovelih žena in sirot.C. Klapisch-Zuber, A History of Women: Book II Silences of the Middle Ages, The Belknap Press of Harvard University Press, Cambridge, Massachusetts, London, 2000, str. 74. Ti zakoni so imeli v kombinaciji s cerkvenimi kanoni zelo močan teokratski značaj.
Mavri so po zasedbi Iberskega polotoka obdržali Vizigotski zakonik, ker je bilo kristjanom v predmetih, ki se niso neposredno dotikali osvajalcev, na primer pobiranje davkov, dovoljeno uporabljati svoje zakone. Ko je Ferdinand III. Kastiljski leta 1241 osvojil Cordobo, je odredil, da se zakonik z nekaterimi spremembami prevede iz latinščine v kastiljščino. Pod imenom Fuero Juzgo se je uporabljal kot lokalni zakonik v nekaterih delih Iberskega polotoka.
Katalonski prevod zakonika je najstarejši odkriti dokument, pisan v katalonskem jeziku.
Vsebina I. knjiga: Zakonodajalec in zakon I. poglavje: Zakonodajalec II. poglavje: Zakon II. knjiga: Vodenje postopkov I. poglavje: Sodniki in zadeve, o katerih odloča sodišče II. poglavje: Zadeve III. poglavje: Sestava in pooblastila IV. poglavje: Priče in dokazi V. poglavje: Veljavni in neveljavni dokumenti in kako mora biti sestavljena oporoka III. knjiga: Zakonska zveza I. poglavje: Poročne pogodbe II. poglavje: Nezakonite poroke III. poglavje: Oskrunitev devic ali vdov IV. poglavje: Prešuštvo V. poglavje: Krvoskrunstvo, odpadništvo in homoseksualnost VI. poglavje: Razveza zakona in zaroke IV. knjiga: Naravno dedovanje I. poglavje: Stopnja sorodstva II. poglavje: Dedovanje III. poglavje: Varovanci in njihovi skrbniki IV. poglavje: Najdenci V. poglavje: Lastnina, pridobljena po naravnih zakoih V. knjiga: Poslovne transakcije I. poglavje: Cerkvene zadeve II. poglavje: Donacije III. poglavje: Darila pokroviteljev IV. poglavje: Menjava in prodaja V. poglavje: Predana ali posojena lastnina VI. poglavje: Poroštvo in dolgovi VII. poglavje: Osvobajanje sužnjev in svobodnjaki VI. knjiga: Zločini in mučenje I. poglavje: Tožniki zločincev II. poglavje: Hudodelci in njihovi svetovalci in zastrupljevalci III. poglavje: Abortiranje IV. poglavje: Poškodbe, rane in pohabljenja, povzročena moškim V. poglavje: Umor VII. knjiga: Tatvine in goljufije I. poglavje: Informatorji II. poglavje: Tatovi in ukradena lastnina III. poglavje: Prisvajanje in ugrabljanje sužnjev IV. poglavje: Ponarejanje dokumentov V. poglavje: Ponarejanje dokumentov VI. poglavje: Ponarejanje kovin VIII. knjiga: Nasilna in škodljiva dejanja I. poglavje: Napadi in ropanje lastnine II. poglavje: Požigi in požigalci III. poglavje: Poškodovanje dreves, vrtov in kakršnih koli posevkov IV. poglavje: Poškodovanje živali in druge lastnine V. poglavje: Paša prašičev in zablodele živali VI. poglavje: Čebele in škoda, ki so jo povzročile IX. knjiga: Ubežniki in begunci I. poglavje: Ubežniki in njihovi skrivači in pomagači II. poglavje: Tisti, ki nočejo v vojno, in dezerterji III. poglavje: Tisti, ki iščejo zavetje v cerkvi X. knjiga: Delitev posesti, omejitev in meje I. poglavje: Delitev in zemljišče, prenešeno s pogodbo II. poglavje: Omejitve petdesetih in tridesetih let III. poglavje: Meje in mejniki XI. knjiga: Bolezen in smrt in trgovci iz tujine I. poglavje: Zdravniki in bolniki II. poglavje: Motenje pogrebov III. poglavje: Trgovci iz prekomorskih dežel XII. knjiga: Preprečevanje uradnjega zatiranja in heretičnih ločin I. poglavje: Uveljavljanje ublažitev razsodb in izogibanje zatiranja s strani oblastnikov II. poglavje: Izkoreninjanje krivovercev in Judov III. poglavje: Zakoni proti Judom, s katerimi so potrjeni stari in dodani novi
Sklici
Viri P. D. King, King Chindasvind and the First Territorial Law-code of the Visiogothic Kingdom, Visigothic Spain: New Approaches. urednik E. James, Oxford, Clarendon Press, 1980, str. 131–157. J. Barrientos Grandon (1994), Introducción a la historia del Derecho chileno, I. Derechos propios y Derecho común en Castilla, Santiago, Barroco Libreros. J. Eyzaguirre (1992), Historia del Derecho, Santiago de Chile, Universitaria, S.A., ISBN 9561101061. A. Iglesia Ferreiros (1996), La creación del Derecho, Una historia de la formación de un derecho estatal español, Madrid, Marcial Pons, Ediciones Jurídicas y Sociales, ISBN 8472483665-6. I. Merello (1983), Historia del Derecho, Valparaíso, Ediciones Universitarias de Valparaíso.
Kategorija:Srednjeveško pravo