thumb|Svinška planina, kakor jo je videti iz Škocjana ob Klopinjskem jezeru
Svinška planina (tudi Svinečka planina ali Svinja planina ali Svinjska planina, ) je sredogorski masiv na Koroškem, del avstrijskih osrednjih Alp. Svinška planina se razprostira v smeri sever - jug vse do Dravske doline in Velikovca in na več mestih preseže nadmorsko višino 2000m. Vzporedno z njo na vzhodu leži Labotska dolina, še nekoliko vzhodneje pa v isti smeri poteka gorovje Golica (nemško Koralpe). Južna pobočja Svinške planine, z vasmi Djekše, Kneža in Krčanje, so bila tradicionalno del strnjenega slovenskega poselitvenega območja Južne Koroške in so še danes v precejšnji meri dvojezična.
Ime Izvorno slovensko ime Svinška planina (tudi Svinečka planina) izhaja iz svinca (Pb), ki so ga nekoč izkopavali na vsem področju planine. Enak izvor ima tudi slovensko poimenovanje za kraj Svinec (), ki leži ob zahodnem vznožju planine. Staro slovensko ime Svinška planina je bilo najprej v novem veku napačno prevedeno v nemščino kot Saualpe (iz nemškega Sau = svinja), nato pa v obdobju moderne topografske in jezikovne zmešnjave na Koroškem ponovno napačno prevedeno nazaj iz nemščine v slovenščino kot Svinja planina.
Topografija thumb|300px|Regija Saualpe z okoliškimi gorskimi verigami Položni alpski greben se razteza od prelaza Klippitztörl do Dravske doline, od severa proti jugu. Najvišji vrh tega gorovja, sestavljenega iz gnajsa in blestnika, je Ladinger Spitz (2079 m nadmorske višine).
Svinška planina spada v Labotniške Alpe ali Noriške Alpe in ga na severu omejuje prelaz Klippitztörl, na vzhodu Labotska dolina, na jugu Dravska in Podjunska dolina, na zahodu pa dolina Görtschitz in Krška dolina (Krka, Koroška (reka)).Kurzbeschreibung zur Saualpe (Memento des Originals vom 23. Juli 2013 im Internet Archive) Info: Der Archivlink wurde automatisch eingesetzt und noch nicht geprüft. Bitte prüfe Original- und Archivlink gemäß Anleitung und entferne dann diesen Hinweis. auf saualpe.at bzw. lavanttaler.at Najpomembnejši vrhovi so (od severa proti jugu):
Hohenwart (1818 m), izrazita vzpetina, je najsevernejši vrh Saualp. Geierkogel (1917 m) Steinerne Hochzeit (2028 m) Forstalpe (2034 m) Hafeneck (2027 m) Kienberg (2050 m) Gertrusk (2044 m) Kaiserofen (2037 m) Ladinger Spitz (2079 m) Sandkogel (2011 m) Speikkogel (1901 m)Großer Sauofen (1895 m) Kleiner Sauofen (1830 m)
Na severu gorovja cesta prečka Klippitztörl, smučarsko in poletno turistično območje.
Za Svinško planino so značilne valovite, zaobljene oblike, iz katerih štrlijo posamezne skalne formacije, lokalno znane kot peči. Na planini sta tudi dve majhni vodni površini, lokalno znani kot morske oči in ribnik Gertrusk.
Kultura in znamenitosti Na pobočjih Svinške planine, visoko nad dolino, stojijo utrjene cerkve, ki so nudile zaščito prebivalstvu med turškimi vojnami.
Župnijska cerkev v Diexu Župnijska cerkev sv. Jurija v Lammu Župnijska cerkev v Pustritzu Cerkev sv. Margarete v Tschrietes Cerkev sv. Martina (Greutschach)
Pohodniške poti in planinske koče Gore ponujajo dobro označeno, obsežno mrežo pohodniških poti s številnimi nagrajujočimi vrhovi. Svinško planino prečka Eisenwurzenweg (avstrijska pohodniška pot za dolge razdalje 08). Ob poteh je več koč:
Klippitztörlhütte (1644 m), na prelazu Klippitztörl v bližini smučišča Breitofner Hütte (1515 m), severno od Weißberger Hütte Weißberger Hütte (1607 m), leži nekoliko zahodneje pod Gertruskom Wolfsberger Hütte (1827 m), je nekoliko južneje od Ladinger Spitze, OeAV Wolfsberg Steinerhütte (tudi Rauscherhütte) (1555 m), leži nekoliko zahodneje pod Großer Sauofen Druckerhütte (1478 m), zahodno pod Steiner Hütte
Geologija Svinška planina je zelo star polimetamorfni teren, ki je obstajal že pred nastankom Alp in je bil v geološko oddaljenih časih daleč južno od ekvatorja. Prvi metamorfizem je bil permski dogodek HT/LP (visoka temperatura/nizek tlak), ki je pustil sledi v obliki coniranih granatov v metapelitih amfibolitne facije južnega dela planine. Najpomembnejše vrste kamnin so gnajs, blestnik in filit, ki tvorijo južni rob planine in zahodno pobočje doline Görtschitz. Mineraloško zanimivega in tudi zgodovinskega železarskega področja je Hüttenberg Erzberg (Rudnik Erzberg), ki je na severozahodnem robu Svinške planine, s pojavnostmi siderita in manjših količin pirita in barita. Omeniti velja tudi tipska nahajališča kamnine eklogit v bližini Kupplerbrunna (občina Eberstein)F. Thiedig: Ein interessantes Kärntner Gestein – Geschichte seiner Entdeckung, Verbreitung und Entstehung. Abgerufen am 4. Dezember 2019. in minerala zoisita.
Sklici
Literatura Valentin Hauser: Die Saualpe: eine beschauliche Wanderung durch Kultur und Geschichte. Klagenfurt 2016, ISBN 9783708609133. Andreas Pilger]: Geologie der Saualpe. Clausthal-Zellerfeld 1975. Hans Kotzurek: Urtümliche Hausformen auf den Hängen der Saualpe. In: Carinthia I. 130. Jahrgang, Klagenfurt 1940, S. 179–196. Simon Schorn: The polymetamorphic Saualpe Complex (Austria): Petrological insights from the Permian- & Eoalpine metamorphic events. Masterarbeit, Universität Graz, 2015 (online auf uni-graz.at). Wolfgang Fritsch, Heinz Meixner, Andreas Pilger, A. Schönberg: Die geologische Neuaufnahme des Saualpen-Kristallins (Kärnten) I. In: Carinthia II. Band 150/70, Klagenfurt 1960, S. 7–28 ().
Zunanje povezave
Labotniške Alpe
Kategorija:Geografija Avstrije Kategorija:Gorovja v Avstriji