Mérida (, estremadursko Méria) je glavno mesto avtonomne skupnosti Estremadura v zahodni osrednji Španiji. Mesto ima 58.164 prebivalcev (2012). Arheološka najdišča v Méridi so od leta 1993 na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine.
Ime Mérida izhaja iz arabskega izraza ماردة [Mārida], čeprav bi lahko izhajalo tudi iz imena rimskega mesta Emerita Augusta.
Etimologija Ime kraja Mérida izhaja iz latinske besede Emerita, kar pomeni upokojenec ali veteran. Je del imena, ki ga je mesto prejelo po ustanovitvi cesarja Avgusta leta 25 pr. n. št., Augusta Emerita, kolonija, v kateri so se naselili veterani ali zaslužni vojaki.
Zgodovina Prazgodovina Mérida je bila poseljena že od prazgodovine, kar dokazuje prestižna zakladnica zlatega nakita, izkopana iz dekliškega groba leta 1870. Zakladnica, ki je bila sestavljena iz dveh zapestnic v obliki obroča, rokavice in verižice s šestimi spiralnimi žičnimi obročki, je bila odpeljana v Britanski muzej.British Museum Collection
Antika Mesto Colonia Iulia Emerita Augusta (slovensko Kolonija Avgustovih vojnih veteranov), kratko Augusta Emerita je leta 25 pr. n. št. ustanovil rimski cesar Avgust, da bi branilo prehode in most čez reko Guadiana. Postalo je upravno središče rimske province Luzitanije in eno od najpomembnejših mest v Rimskem cesarstvu, kasneje pa je v 4. stoletju služilo kot glavno mesto Hispanske škofije. V mestu se je ohranilo več pomembnih rimskih spomenikov.
Emerita Augusta je bila tudi končna postaja Ruta de la Plata (Srebrne poti), ključne rimske poti, ki je povezovala rudnike zlata v bližini Asturice Auguste z jugom Iberskega polotoka. Mérida ohranja več pomembnih rimskih spomenikov kot katero koli drugo mesto v Španiji, vključno s slavolokom in rimskim gledališčem.
Judovsko zgodovinsko izročilo, kot je zapisano v Sefer ha-Qabbala Abrahama ibn Dauda (vir iz 12. stoletja), pravi, da je skupina plemiških judovskih izgnancev prispela v Mérido po uničenju Jeruzalema leta 70 n. št. Eden od teh izgnancev, Baruh, obrtnik svile, je opisan kot prednik vplivne družine Albalia iz srednjeveške Córdobe.
Leta 409 je mesto med invazijo na Iberijo postalo prestolnica kratkotrajnega kraljestva Alanov pod kraljem Attacesom. Njegova smrt leta 418 v bitki proti Vizigotom je privedla do vključitve mesta v sosednje kraljestvo Vandalov. Leta 469 so ga zavzeli Vizigoti in je ostalo pomembno mesto v Vizigotskem kraljestvu.
=== Srednji vek Leta 713 je Mérido osvojil Omajadski kalifat pod Muso ibn Nusayrjem in postala glavno mesto Core v Méridi. Arabci so ponovno uporabili in razširili številne rimske stavbe, zlasti trdnjavo Alcazaba. V 9. stoletju so se Mozarabi iz Méride pogosto upirali kalifatu, kar je prispevalo k postopnemu zatonu mesta. Med Fitno Al Andaluz (državljanska vojna v Córdobskem kalifatu) je Mérida postala del Taife Badajoz.
V začetku 13. stoletja je Mérida pod nadzorom Almohadov podpirala rivalskega voditelja Ibn Huda. Leta 1230 jo je ponovno osvojil Alfonz IX. Leonski in se vrnila pod krščansko oblast. Mesto je nato postalo sedež priorata San Marcos de León meniškega reda sv. Jakoba. Obdobje okrevanja se je začelo v 15. stoletju po združitvi Aragonskega in Kastiljskega kraljestva in s podporo Alonsa de Cárdenasa, velikega mojstra reda sv.
Sodobni čas Leta 1720 je Mérida postala glavno mesto Intendence Mérida. Mesto stoji tudi ob poti Vía de la Plata ob Caminu de Santiago, kar ponuja alternativo bolj znani francoski poti.
Med napoleonskimi vojnami je bilo veliko zgodovinskih spomenikov v Méridi poškodovanih ali uničenih. Po tem se je mesto razvilo kot železniško vozlišče in doživelo znatno industrializacijo.
Med špansko državljansko vojno so 10. avgusta 1936 Mérido v bitki zavzele nacionalistične sile.Beevor, Antony. (2006). The Battle for Spain. The Spanish Civil War, 1936–1939. Penguin Books. London. p. 120 Nacionalisti so na osvojenem ozemlju izvedli ostro represijo.
V sodobnem času je Mérida leta 1983 postala glavno mesto avtonomne skupnosti Extremadura. Služi tudi kot cerkveni sedež nadškofije Mérida-Badajoz. Arheološko najdišče mesta je bilo leta 1993 vpisano za Unescov seznam svetovne dediščine.
Geografija Mesto leži v jugozahodni Španiji, v osrčju Extremadure, v dolini Guadiana, južno od Cáceresa, zahodno od Don Benita in severno od Zafre (Tierra de Barros). Montijo in Badajoz sta na zahodu v isti dolini. Reka Albarregas se izliva v Guadiano s severovzhoda. Madrid je približno 340 km severovzhodno oddaljen. Nadmorska višina mesta je 217 m.
Podnebje thumb |left | 250px | Klimograf Méride Mérida ima sredozemsko podnebje z atlantskimi vplivi. Zime so mile z najnižjimi temperaturami, ki redko padejo pod 0 °C. Poletja so vroča in maksimalne dnevne temperature presežejo tudi 40 0 °C.
Letna količina padavin je praviloma 450 do 500 mm. Največ padavin je novembra in decembra. Poletja so suha, zato so pogoste suše, ki se pojavljajo v ciklih od 2 do 5 let.
Jeseni je podnebje bolj spremenljivo kot v drugih letnih obdobjih. Pogoste so nevihte, vendar je vreme večinoma suho.
Relativna vlažnost zraka in hitrost vetra je majhna. V jesenskih in zimskih mesecih je pogosta megla.
Letni dogodki Vsako leto mesto organizira tedenski dogodek v počastitev rimske zgodovine območja Emerita Lvdica. 'Igre' (lvdica) vključujejo načrtovane dogodke po vsem mestu čez dan in v prijetnih večerih v Méridi. Vključujejo parade, udeležence v kostumih, gladiatorje v divjih oklepih, simulacije bitk v starodavnem amfiteatru in nekaj simulacij vsakdanjega življenja v tistem obdobju. Razpored je približno od zadnjega tedna maja do prvega vikenda v juniju in ga je treba preveriti vnaprej na strani z razporedom dogodkov v mestu.
Glavne znamenitosti
Rimski most (Puente Romano) čez reko Guadiana, ki ga še vedno uporabljajo pešci, je najdaljši obstoječi rimski most.O’Connor (1993), str. 106–107. Ob njem je utrdba Alcazaba, ki jo je leta 835 zgradil kordovski emir Abd Al Rahman II. na rimskem obzidju in rimsko-gotskih ostalinah v njegovi okolici. Na dvorišču Alcazabe so rimski mozaiki, pod njim pa vizigotska cisterna za vodo Rimski forum z Dianinim templjem in rimskim provincijskim forumom in Trajanovim slavolokom Ostanki Velikega cirkusa (Circus Maximus) iz 1. stoletja pr. n. št., ki eden od najbolje ohranjenih rimskih cirkusov Akvadukt Acueducto de los Milagros Patricijska vila Villa Mitreo, z dragocenimmi mozaičnimi tlaki Jezova Proserpina in Cornalvo, rimska rezervoarja za vodo, ki sta še vedno v uporabi Amfiteater in rimsko gledališče, kjer se dogajajo poletni festivali klasičnega gledališča Arheološko najdišče Morerías Nacionalni muzej rimske umetnosti (Museo Nacional de Arte Romano), ki ga je zasnoval Rafael Moneo Cerkev Santa Eulalia iz 4. stoletja, obnovljena v 13. stoletju. V njenem portiku so vgrajeni deli antičnega Marsovega templja
Druge znamenitosti gotska cerkev Nuestra Señora de la Antigua iz 15.-16. stoletja stolnica Santa Maria Mayor iz 13.-14. stoletja renesančna mestna hiša (Ajuntamento) cerkev sv. Klare (Santa Clara) iz 17. stoletja
V zadnjem času je bilo zgrajenih več pomembnih stavb, vključno z Visokošolsko službo za javno upravo, svete in parlamentom Extremadure, Stanovanjsko agencijo Extremadure, Državno knjižnico, Avditorijem, Kulturnim in prostočasnim centrom za mlade, Kulturnim centrom Hernán Cortés, Športnim mestom, Univerzo v Méridi, Hidrografsko konfederacijo Guadiana (ki jo je zasnoval Rafael Moneo), mostom Lusitania čez reko Guadiano (ki ga je zasnoval Santiago Calatrava), Pravosodno palačo itd.
Sklici
Glej tudi Arheološko najdišče Mérida
Zunanje povezave
Pictures of Roman Mérida Photos of Mérida: Roman monuments and other views of the city
Kategorija:Mesta v Španiji Kategorija:Rimska mesta v Španiji Kategorija:Estremadura Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji Kategorija:Arheološka najdišča v Španiji Kategorija:Ustanovitve leta 25 pr. n. št.