Na otčevem grobu je Kettejev sonet, ki je izšel v pesniški zbirki Poezije leta 1900 (ur. Anton Aškerc).
Besedilo
Povedi, mračni me grobar, s seboj
na zeleni, na senčni grob njegov,
kjer križ železen, kamenit je krov,
pod njim uživa otec svet pokoj.
Ah, dobro ti je tukaj, otec moj!
A jaz potujem pot ti negotov
brez smotra, brez prijateljev, drugov,
brez sreče, sam, a z dušoj žalostnoj.
Zakaj si pravil, otec, mi nekdaj
o svetski sreči, otec? Sen je, sen!
Življenje je sovraštvo, večen boj …
Pač ljubim te, a ker te ljubim, znaj,
ne želel bi ti spet iz groba ven.
Le spavaj, spavaj, srečni otec moj.
Slovarček grobar – kdor koplje grobove otec (star.) – oče pokoj (knjiž.) – stanje brez hrupa, ropota; mir (leči k večnemu pokoju = umreti) smoter – kar se hoče doseči s prizadevanjem; cilj drug (star.) – tovariš, prijatelj svetski (knjiž.) – svetovljanski sen (knjiž.) – sanje spavati (star.) – spati
Vsebinska analiza Pesem je izpovedna ali lirska, saj govori o pesnikovih čustvih in mišljenju. Dogaja se na grobu Kettejevega očeta, v času po njegovi smrti.
Prva kitica Pesnik nagovori grobarja, naj ga pelje na grob svojega očeta. Očetov grob je senčen, s kamnitim krovom in železnim križem.
Druga kitica Pesnik omeni, kako lepo se ima oče, ker mu ni več treba hoditi po poti življenja in je lahko brez skrbi. Nato mu potoži, da sam v življenju nima ciljev, prijateljev, niti tovarišev. Da nima sreče in da težko pot življenja premaguje sam s svojo žalostno dušo.
Tretja kitica Pesnik se sprašuje, kje je sreča v življenju, ki mu jo je oče nekdaj obljubljal ter da je on ne najde. Svoje žalostno življenje primerja s sovraštvom in večnim bojem.
Četrta kitica Pesnik izpove očetu, kako ga je imel rad in kako ga ima sedaj, vendar kljub temu da je sam v življenju, si ne želi, da bi oče prišel nazaj. Na koncu pa mu še zaželi miren spanec.
Oblikovna analiza Pesem je napisana v obliki soneta. Ima dve kvartiniKitica, sestavljena iz štirih verzov ali vrstic ter dve terciniKitica, sestavljena iz treh verzov ali vrstic. Rima je v prvih dveh kiticah oklepajoča (abba)Vsaka črka predstavlja dvojico besed, ki se med seboj rimata: a - seboj, b - njegov, b - krov, a - pokoj, v drugih dveh pa prestopna (abc abc)Vsaka črka predstavlja dvojico besed, ki se med seboj rimata: a - nekdaj, b - sen, c - boj, a - znaj, b - ven, c - moj.
Pesniška sredstva okrasni pridevki: križ železen, senčni grob ... ponavljanje: Brez smotra, brez prijateljev, drugov, brez sreče ... podvojitev: Le spavaj, spavaj, srečni otec moj ... nagovor: Povedi, mračni me grobar … retorično vprašanje: Zakaj si pravil, otec, mi nekdaj o svetski sreči, otec? vzklik: Ah!
Sklici in opombe
Viri Kette, Dragotin. 1907. Poezije. Ljubljana : L. Schwentner. HONZAK, Mojca, MEDVED UDOVIČ, Vida, MOHOR, Miha, PIRIH, Nataša. 1999. Skrivno življenje besed, berilo za 9. razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba d.d.
Zunanje povezave http://www.biblos.si/lib/book/9789612303822 http://194.249.165.131/e-sola/SLO9/sprasevanje/slovenscina/Literarni_pogovori_Dragotin_Kette_Na_/v1a.php http://www.youtube.com/watch?v=6AHmNc-SNYI
Glej tudi Dragotin Kette Moderna Sonet
Kategorija:Slovenske pesmi Kategorija:Dragotin Kette