Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550. do 330. pr. n. št. obsegalo prostor Velikega Irana. Ahemenidi so bili druga iranska cesarska dinastija po Medijskem cesarstvu. Na vrhuncu svoje moči se je iransko Ahemenidsko cesarstvo raztezalo na okoli 10,7 milijonov km², kar je največje cesarstvo v zgodovini starega veka. Prav tako je cesarstvo v tem času obsegalo okoli 46% svetovne populacije.
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo je ustanovil Kir Veliki, ki ga je razširil na večji del azijskega dela Bližnjega vzhoda, njegovi nasledniki Kambiz II. in Darej Veliki pa so ga razširili tudi na Afriko in Evropo, kar je pomenilo, da je bilo prvo cesarstvo, ki se je raztezalo na treh kontinentih. Ozemlje cesarstva je razen Irana obsegalo dele današnje Indije in Pakistana, področje Srednje Azije, Male Azije, Trakije, večji del obal Črnega morja, Mezopotamijo, sever Arabskega polotoka, Levant, Sirijo ter severovzhodni del Afrike z Egiptom, Libijo, Sudanom in Etiopijo.
V zahodni zgodovini si Ahemenidsko perzijsko cesarstvo najlažje zapomnimo po grško-perzijskih vojnah, uspešnem modelu Kirove in Darejeve centralizirane administracije,(arhiva) R. Schmitt: „Ahemenidska dinastija“ (I. klan i dinastija), enciklopedija Iranica bogati umetniški zapuščini, osvoboditvi Židov iz babilonskega ujetništva, toleranci do verskih manjšin ter prvem pisanem spomeniku o človekovih pravicah (Kirov valj). Ahemenidsko cesarstvo je propadlo tekom 4. stoletja pr. n. št., ko ga leta 330. pr. n. št. osvoji Aleksander Veliki.
Zgodovinski viri 250px|thumb|right|Behistunski napis Dareja Velikega Problem pri raziskovanju Ahemenidskega cesarstva predstavlja omejeno število pisanih dokumentov, kar ahemenidske vladarje razlikuje na primer od asirskih kraljev. Velik del perzijskih zgodovinskih zapisov je bil uničen v mnogih opustošenjih makedonskih, arabskih ter posebej mongolskih osvajalcev. Ohranjeni dokumenti v glavnem vsebujejo administrativne evidence o kraljevskih satrapijah (dedovanje zemlje, davčne dokumente in podobno). Velik del zgodovinskih virov o Ahemenidskom cesarstvu temelji na zapisih njihovih sovražnikov Grkov; Herodot, Strabon, Ktezij, Polibij, Klavdij Elijan, itd. Ostali tuji viri so egiptovski zapisi in biblijske knjige o Ezri in Esteri, ki tudi vsebujejo reference na nekaj perzijskih kraljev. Antični avtorji so precej pisali o Ahemenidskom cesarstvu, vendar je večina teh del izgubljena, ohranjeno je le nekaj odlomkov. Ahemenidski vladarji so zapustili precejšnje število kraljevskih zapisov (npr. v Behistunu) v katerih opisujejo dela na gradbiščih in njihov pomen za politiko cesarstva. Taki dokumenti le delno odpirajo zgodovinsko perspektivo v kontekstu razumevanja njihovega izvajanja oblasti..Briant, Pierre (2002). From Cyrus to Alexander: A History of the Persian Empire |p=17
Literatura o Ahemenidih je zelo raznolika, njihova analiza pa problematična glede na to, kako je neenakomerno distribuirana v prostoru in času. Na primer, medtem ko na področjih kot so Fars, Suza, Egipt in Babilon obstajajo številni dokumenti, jih je v ostalih delih cesarstva malo ali nič. V kronološkem smislu, je doba vladavine Kira Velikega, Dareja Velikega, Artakserksa I. in Dareja II. polna dokumentov, kar ni primer z ostalimi obdobji.
Zgodovina 250px|thumb|right|Karta Irana z vrisanimi najpomembnejšimi mesti iz dobe Ahemenidskega Perzijskega cesarstva
Poreklo dinastije
Ustanovitelj ahemenidske dinastije je po legendi Ahemen (staroperzijsko Haxamaniš: „prijateljskega duha“), vendar je obstoj te zgodovinske osebe sporen. Glede na Behistunske napise, je bil Ahemen kralj perzijskih plemen v zahodnem Iranu (blizu Urmijskega jezera) ob koncu 8. stoletja pr. n. št., davek pa je plačeval Asircem, ki so v tem času vladali v regiji.
Pod pritiskom mogočnih kraljestev Medijcev, Asircev in Urartu, so se Perzijci selili južno od gorskega masiva Zagros in ob koncu 2. tisočletja pr. n. št. postopno naselili področje okoli mesta Anšana. Ahemenov sin, perzijski vladar Teisp je širil ahemenidski vpliv na osvojena ozemlja okoli Anšana in v regiji Fars ter se imenoval za kralja Anšana, medtem ko asirski kralj Asurbanipal osvaja Suzo in s tem izgine Elamsko kraljestvo.
Teisp je postal prvi ahemenidskil kralj, ki je nosil titulo kralja Anšana. Po njegovi smrti se je kraljestvo razdelilo med dva njegova sinova: Kira I. (Kuraš), ki mu je pripadel Anšan in Arijaramna (Arijaramna:„tisti, ki je prinesel mir v Iran“), ki mu pripade Parsumaš. Ta kralja imata samo omejeno vlogo v regiji v kateri so še naprej dominirali Medijci in Asirci. Obstoj Kira I. je dokazan s pečatom na katerem piše „Anšan Kuraš, sin Teispov“. To se je nanašalo na priznanje izplačila davka asirskemu kralju Asurbanipalu od Kuraša Parsumaša, kar s kombiniranjem perzijskih in asirskih virov kaže na to, da je Kir I. združil dve kroni (svojo in Arijaramnovo).E. F. Weidner: „Najstarejši zapisi perzijskih kraljev“ Tak scenarij je verjeten glede na to, da Perzijci pod asirsko dominacijo niso želeli ločevati svoja kraljestva. Alternativna zgodba bi bila, da je obstajal samo en kralj (Kir I.), ki je vladal tako Anšani kot Parsumašu, medtem ko je Arijaramn izmišljen lik. Vseeno pa ločeno omenjanje Anšana in Parsumaša sugerira, da sta obstajala dva perzijska kralja. Po padcu Novoasirskega cesarstva, so Ahemenidi priznali medijsko nadvlado v regiji.Herodot, 1.127.1 Vzroki in oblika prehoda pod Medijsko cesarstvo so še naprej nepoznani.
Darej Veliki je bil prvi, ki je omenil Ahemena kot prednika Kira Velikega (576 - 529 pr. n. št.) oziroma kot ustanovitelja ahemenidske dinastije. Nekateri zgodovinarji verjamejo, da si je Darej Veliki izmislil Ahemenov lik, da bi upravičil svoj prihod na oblast z zamenjavo Smerdisa.David Stronach: Darius at Pasargadae, 1997., str. 37.-40. V primeru obstoja Ahemena bi to pomenilo, da ahemenidska dinastija datira od začetka 7. stoletja pr. n. št. in traja skoraj štiri stojetja, vse do 330. pr. n. št.
Ahemenidski vladarji
thumb|right|250px|Družinsko drevo Ahemenidi dinastije VladarDoba vladanjaSorodstvo+Ahemencca 705 - cca 675 pr. n. št.Nepoznan Teispcca 675 - cca 640 pr. n. št.sin AhemenaKir I. Anšanskicca 640 - cca 580 pr. n. št.sin TeispaKambiz I.580 - 559 pr. n. št.sin Kira I.Kir II. Veliki559 - 530 pr. n. št.sin Kambiza I.Kambiz II.530 - 522 pr. n. št.sin Kira VelikegaSmerdismarec 522 - september 522 pr. n. št.sin Kira VelikegaDarej I. Velikiseptember 522 - oktober 486 pr. n. št.sin Histaspa, bratranec Kambiza II.Kserkses I. Velikiseptember 486 - oktober 465 pr. n. št.sin Dareja Velikega, vnuk Kira VelikegaArtakserks I. Dolgoroki465 - 424 pr. n. št.sin Kserksa I. VelikegaKserkses II.424 - 424 pr. n. št.sin Artakserksa I.Sogdijan424 - 423 pr. n. št.sin Artakserksa I.Darej II.423 - 404 pr. n. št.sin Artakserksa I.Artakserks II. Mnemontravanj 404 - marec 358 pr. n. št.sin Dareja II.Artakserks III. Nohmarec 358 - september 338 pr. n. št.sin Artakserksa II.Artakserks IV.september 338 - junij 336 pr. n. št.sin Artakserksa III.Darej III.junij 336 - 330 pr. n. št.sin Arsama, bratranec Artakserksa IV.
Vzpostavitev in širjenje cesarstva Kir Veliki
thumb|220px|Kirov relief v Pasargadi, današnji Iran
Leta 559 pr. n. št. anšanski prestol zasede Kir II. Veliki, sin Kambiza I. Ker je Kir Veliki zedinil obe perzijski kraljestvi, ga štejejo za prvega pravega perzijskega kralja. V začetku Kirove vladavine je bila Perzija še naprej pod nadvlado močnega Medijskega cesarstva.
Med letoma 553 in 550 pr. n. št. se Perzijci uprejo oziroma nastane vojna med Medijci in Perzijci, v kateri Kir Veliki premaga svojega deda, medijskega kralja Astiaga in zavzame Ekbatano (Hagmatana „Mesto zbiranja“, danes Hamadan). Ta prevrat je bil vzrok prenosa politične moči od Medijcev na drug iranski narod - Perzijce, ki so sedaj dominirali nad Medijci.Herodot, 1.129.1 Kir Veliki se je proti bivšemu medijskemu kralju obnašal velikodušno; pustil ga je živeti in mu obljubil, da se bo obnašal kot njegov legitimni naslednik. Glede na zapis Ktezija in Ksenofonta, se je Kir poročil z Astiagovo hčerjo Amitiso, kas se zdi nelogično, ker bi to bila tako njegova žena kot teta. Verjetna razlaga je, da se je Astiag še enkrat poročil in da je njegova druga žena rodila navedeno hčer. Ekbatana, do tedaj glavno mesto Medije, je zaradi svojega velikega strateškega pomena kontrole Srednje Azije, postalo glavno mesto novega Ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Prenos politične dominacije od Medijcev na Perzijce je pomenil velik preobrat na Bližnjem vzhodu, ker je moral Kir Veliki po pokoritvi Medijskega cesarstva obračunati še s svojimi sosedi in nekdanjimi medijskimi zavezniki; mogočnim Lidijskim in Babilonskim cesarstvom. Lidijski kralj Krez (Astijagov svak) je v prevratu med dvema iranskima dinastijama videl priložnost za razširitev svojega Lidijskega cesarstva, in je s svojo vojsko krenil na pohod proti Ahemenidskemu cesarstvu. Kir Veliki ubrani cesarstvo od napada v bitki pri Pterii in nadaljuje boj proti Lidijcem vse do končne osvojitve lidijskega glavnega mesta Sardesa, in s tem Lidijsko cesarstvo neha obstajati. Bogati lidijski kralj Krez je bil ujet, a ga je Kir pomilostil in vzel za svojega osebnega svetovalca na kraljevem dvoru.
Leta 546 pr. n. št. se Kir Veliki vrne iz Male Azije, ki je bila popolnoma pokorjena razen jonska in eolijska mesta. Perzijski veliki kralj takoj začne nove vojne pohode proti Babiloniji, Skitiji, Baktriji in Egiptu, ki so bili politična pretnja Perzijskemu cesarstvu. To obdobje je slabo poznano, razen tega, da je bila babilonska vojska poražena v bitki pri Opisu, potem pa je leta 539 pr. n. št. tudi samo glavno mesto Babilon padlo v perzijske roke po zvitem obleganju, v katerem se je perzijska vojska ob Evfratu vtihotapila v mesto in ga zavzela brez odpora. Po Babilonu je Kir Veliki leta 540 pr. n. št. osvojil Baktrijo in Sakijo. Predpostavljajo, da je medtem Kir osvojil tudi Partijo, Drangijano, Arijo, Horezm, Gandaro, del Skitije, Sagartijo, Arahozijo in južni Baludžistan (Makran). Ti podatki so znani iz Darejevih Behistunskih napisov na katerih so navedena vsa osvojena ozemlja.
Politika Kira Velikega na osvojenih ozemljih je bila zelo tolerantna, s čimer si je perzijski vladar poskušal zagotoviti lojalnost pokorjenih narodov. Kir in njegovi naslednik so tudi skušali omiliti nacionalistične napetosti med narodi znotraj cesarstva, kar je predstavljalo revolucionarni preobrat glede na ostala obdobja zgodovine Bližnjega vzhoda.
Po zavzetju Babilona, Kir Veliki omogoči ujetim Židom vrnitev v Jeruzalem, in jim financira vrnitev in rekonstrukcijo porušenega Salomonovega templja. Po tem Kir osvoji celotno Mezopotamijo in severne dele Arabskega polotoka in tako pod njegovo oblast pridejo tudi Arabci. Okoli leta 545 pr. n. št. je osvojen tudi Ciper. Glede na omejene zgodovinske vire, se o Kirovem osvajanju Sirije, Fenicije in Palestine ve zelo malo.
Kambiz II.
thumb|250px|right|Kambiz II. kaznuje Psametika III. - (perzijski pečat)