sličica|Tovorni MD-11F, zelo popularno tovorno letalo sličica|Primerjava večjega MD-11 in predhodnika DC-10 sličica|Stekleni kokpit MD-11 McDonnell Douglas MD-11 je trimotorno širokotrupno reaktivno potniško in tovorno letalo. Zasnoval ga je ameriški proizvajalec McDonnell Douglas, ki se je leta 1997 združil z Boeingom. Proizvodnja je potekala med letoma 1988 in 2000, v uporabi pa je od leta 1990.

Letalo MD-11 temelji na letalu DC-10, vendar pa ima podaljšan trup, večje in izboljšano krilo z wingleti ter nove motorje, manjši repni del in novo stekleno pilotsko kabino. Poleg tega so bili uporabljeni lažji kompozitni materiali. MD-11 ima dvočlansko posadko, saj je bila s sodobno pilotsko kabino odstranjena potreba po inženirju leta.

Program MD-11 so začeli leta 1986, čeprav si je McDonnell Douglas za novo različico letala DC-10 prizadeval že leta 1976, ko sta bili predstavljeni DC-10-10 in DC-10-30. Slednja različica bi imela kapaciteto 340 potnikov v večrazredni konfiguraciji. Predlagana je bila tudi različica DC-10 Global, ki bi konkurirala Boeingu 747SP.

Zelo priljubljena je bila tovorna različica MD-11F, ki je s kapaciteto tovora 90 ton ponujala skoraj enako kapaciteto kot zgodnji modeli Boeinga 747 pri precej manjši porabi goriva. Boeing je po prevzemu podjetja McDonnell Douglas predčasno prekinil proizvodnjo letala MD-11. Izdelanih je bilo le 200 letal. Boeing je v tem času razvil sodobnejše reaktivno letalo Boeing 777, ki je z enim motorjem manj ponujalo manjšo porabo goriva brez precejšnjega vpliva na doseg.

Potniška letala MD-11 so bila v uporabi do leta 2014. Danes v uporabi ostaja več kot 100 tovornih letal tega tipa. V zadnjem desetletju 20. stoletja in prvem desetletju 21. stoletja je bilo veliko nekdanjih potniških letal MD-11 posodobljenih in predrugačenih v tovorna letala.

Uporaba

Letala MD-11 danes uporabljajo le še tri tovorne letalske družbe: FedEx, UPS in Western Global Airlines. Konec leta 2022 je bilo v uporabi 111 letal.

Med prvotnimi kupci letal MD-11 je bila tudi jugoslovanska letalska družba JAT, ki je v svoji floti že imela več letal DC-10. Naročila je štiri letala, tri so bila že izdelana, a jih zaradi uvedbe sankcij proti Jugoslaviji po izbruhu oboroženih spopadov nikoli niso dobavili JAT-u.

Prvo izdelano letalo MD-11 je svoj krstni polet opravilo 10. januarja 1990. Ta primerek je bil urejen kot potniško letalo, vendar pa je bil po končanju testnih poletov predrugačen v tovorno letalo in junija 1991 dobavljen letalski družbi FedEx, ki ga uporablja še danes.

Prvo potniško letalo MD-11 v komercialni uporabi je bilo dobavljeno finski letalski družbi Finnair 7. decembra 1990, prvi let s potniki pa je opravilo 20. decembra 1990 med finsko prestolnico Helsinki in kanarskim otokom Tenerife. Prva uporabnica v Združenih državah Amerike je bila letalska družba Delta Air Lines leta 1991.

Uporaba potniških letal MD-11 se je večinoma končala okoli leta 2004, ko so jih letalske družbe nadomestile s sodobnejšimi letali, kakršna so bila Airbus A330, Airbus A340 in Boeing 777. Letalski družbi China Eastern Airlines in Korean Airlines sta svoja potniška letala MD-11 predrugačili v tovorna letala, pri čemer so pri letalski družbi Korean Airlines tovrstne spremembe začeli opravljati že okoli leta 1994. V Združenih državah Amerike je letalska družba American Airlines leta 1996 začela prodajati svoja potniška letala MD-11 tovorni letalski družbi FedEx, pri čemer je bilo devetnajst potniških letal predrugačenih v tovorna letala. Tovorna letalska družba UPS je od japonske letalske družbe Japan Airlines odkupila deset potniških letal MD-11, ki so bila po letu 2000 predrugačena v tovorna letala.

Zadnje novo letalo MD-11 je bilo dobavljeno nemški tovorni letalski družbi Lufthansa Cargo januarja 2001. V uporabi je bilo do oktobra 2019, nakar je bilo vrnjeno v Združene države Amerike in predano v uporabo tamkajšnji tovorni letalski družbi UPS. Lufthansa Cargo je bila tudi zadnja evropska uporabnica letal MD-11, svoje zadnje pa je upokojila 17. oktobra 2021.

Prva uporabnica potniških letal MD-11 Finnair je v svoji floti imela sedem primerkov, ki so bili upokojeni do leta 2010, pri čemer sta bili dve letali prodani ruski letalski družbi Aeroflot in predrugačeni v tovorni letali.

Potniška letala MD-11 je zadnja uporabljala nizozemska letalska družba KLM, ki jih je upokojila po treh posebnih krožnih potovanjih, ki so bila prirejena 11. novembra 2014. Zadnji redni let z letalom MD-11 letalske družbe KLM je bil opravljen 26. oktobra 2014 med Montréalom in Amsterdamom.

Tehnične specifikacije

MD-11 (potniški) MD-11CF (možnost tovora ali potnikov) MD-11F (tovorni) MD-11C (kombi potniški in tovorni hkrati) MD-11ER (povečan dolet) Število sedežev, tipično 410 (1 razred) 323 (2 razreda) 293 (3 razredi) N/A (tovor) 290 (1 razred) 214 (2 razreda) 181 (3 razredi) 410 (1 razred) 323 (2 razreda) 293 (3 razredi) Kapaciteta tovora 32 LD3 (spodnji del) 26 palet +32 LD3 (spodnji del) 21.096 cu ft (597 m3) 26 palet na +32 LD3 (spodnji del) 6 palet +32 LD3 (spodnji del) 32 LD3 (Spodnji del) Dolžina z GE motorji z PW motorji Dolžina trupa Širina trupa Razpon kril Površina kril including winglets Višina Maks. vzletna teža (MTOW)* standard: težki standard: težki standard: težki standard: težki Maks. pristajalna teža optional: (218,405 kg) Opericijska prazna teža Maks. količina goriva 38.615 US gal (146.170 L) 41.520 US gal (157.200 L) Vzletna razdalja pri maks. teži (MTOW) Maks. dolet(maks.tovor) potniški: tovorni: Maks. hitrost 0.88 Mach (587 mph, 945 km/h, 520 kn) Potovalna hitrost 0.82 Mach (544 mph, 876 km/h, 473 kn) Največje višina leta Motorji (3x) Pratt & Whitney PW4460 - PW4462 - General Electric CF6-80C2D1F -

Glej tudi McDonnell Douglas DC-10 McDonnell Douglas MD-12 Airbus A330 Airbus A340 Boeing 747 Boeing 767-400ER Boeing 777 Iljušin Il-96

Sklici in reference

Zunanje povezave

MD-11 product page and MD-11 history page on Boeing.com

Kategorija:Potniška letala Kategorija:Reaktivna letala Kategorija:Transportna letala Kategorija:Letala McDonnell Douglas Kategorija:Ameriška transportna letala