Tanja Fajon

Tanja Anna Fajon, slovenska novinarka in političarka, * 9. maj 1971, Ljubljana.

Fajon je nekdanja novinarka Radiotelevizije Slovenija, kjer je bila nekaj let tudi dopisnica iz Bruslja. Trikrat je bila izvoljena na mesto poslanke v Evropskem parlamentu, kjer je kot članica stranke SD pripadala Stranki evropskih socialistov, prvič na evropskih volitvah leta 2009. Od leta 2020 do 2024 je bila predsednica Socialnih demokratov. Na državnozborskih volitvah leta 2022 je bila izvoljena za poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije, s čimer ji je zaradi nezdružljivosti potekel mandat evropske poslanke.

Od leta 2022 do 2026 je bila ministrica za zunanje zadeve Republike Slovenije in obenem podpredsednica 15. vlade Republike Slovenije. Ob rekonstrukciji Golobove vlade 24. januarja 2023 je bil naziv njenega položaja spremenjen v »ministrica za zunanje in evropske zadeve«.

Izobraževanje in novinarstvo Maturirala je na Gimnaziji Poljane. Je univerzitetna diplomirana novinarka, z zaključenim podiplomskim študijem s področja mednarodne politike na Univerzi v Parizu. Kot novinarka je delala na radijski postaji Radio Glas Ljubljane med letoma 1991 in 1995 ter na Radioteleviziji Slovenija med letoma 1995 in 2009, od leta 2001 kot dopisnica iz Bruslja.

Politika Evropska poslanka Med njenim novinarskim delovanjem v Bruslju jo je takratni predsednik SD Borut Pahor in evropski poslanec Borut Pahor povabil h kandidaturi na evropskih volitvah. Leta 2009 je bila izvoljena na listi Socialnih demokratov v Evropski parlament, kjer je bila članica Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), nadomestna članica Odbora za transport (TRAN) ter članica medparlamentarnih in neformalnih skupin (EU40, skupina za medije, …). levo|sličica|V Evropskem parlamentu leta 2014 Na evropskih volitvah 2014 je bila znova izvoljena kot edina poslanka SD, pri čemer je po preferencah prehitela nosilca liste Igorja Lukšiča, 2019 pa spet kot nosilka liste.

V Evropskem parlamentu je bila v mandatu 2014-19 članica Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), Delegacije za odnose z Bosno in Hercegovino in Kosovom (DSEE) ter Delegacije v skupni parlamentarni skupščini Euronest (DEPA). Je tudi nadomestna članica v Odboru za zunanje zadeve (AFET) in Delegaciji pri odboru za parlamentarno sodelovanje EU–Moldavija (D-MD).

5. maja je delegacija Socialnih demokratov s takratno podpredsednico stranke Tanjo Fajon položila venec in se poklonila pred spomenikom Borisa Kidriča v Ljubljani, kot so zapisali, v spomin na ustanovitev na takrat sestavljeno Kidričevo vlado in se zavzeli za "zavarovanje svobode, miru in pravičnosti." Dejanje je vzbudilo neodobravanje v delu javnosti, saj da se je delegacija s tem poklonila Kidriču, ki je bil med drugo svetovno vojno in po njej v ključen v izvajanje hudodelstev, med drugim izvensodnih pobojev Slovencev in preganjanje nemške manjšine. sličica|195x195_pik|Na plenarnem zasedanju novembra 2019.

Fajonova je tudi podpredsednica politične skupine Socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu, članica predsedstva Stranke evropskih socialistov (PES) in predsednica mreže za demokracijo PES. V Evropskem parlamentu vodi dve delovni skupini S&D za boj proti ekstremizmu in terorizmu. Kot podpredsednica S&D je pristojna za področje notranjih zadev EU in komunikacijsko strategijo politične skupine. Funkcijo evropske poslanke je opravljala do 13. maja 2022, ko ji je zaradi izvolitve v državni zbor prenehal mandat.

Strankarska politika Fajonova je bila nekaj let podpredsednica stranke Socialnih demokratov v Sloveniji in predsednica Sveta SD za zunanjo politiko. 28. maja 2020 je po odstopu Dejana Židana z mesta predsednika stranke prevzela mesto vršilke dolžnosti predsednice. Židan je ob primopredaji pozval svet stranke k imenovanju Fajonove za predsednico ter ob tem dodal, da jo vidi kot naslednjo predsednico vlade.

Na državnozborskih volitvah 2022 stranka ni doživela uspeha in zmanjšala število poslanskih mest na sedem. Fajonova je sicer dejala, da so z rezultatom volitev zadovoljni. Sama je bila tudi izvoljena za poslanko, s čimer ji je 13. maja 2022 prenehal mandat poslanke v Evropskem parlamentu, kjer jo je nasledil Matjaž Nemec. Dva dni po volitvah je podpredsednik stranke Jernej Pikalo podal svoj odstop.

Na kongresu stranke, 8. oktobra 2022 na Ptuju, je bila Tanja Fajon kot edina kandidatka znova potrjena za predsednico stranke. Na položaju je ostala do 13. aprila 2024, ko je bil za novega predsednika izvoljen Matjaž Han. 14. oktobra 2022 je bila na kongresu Stranke evropskih socialistov izvoljena na mesto podpredsednice.

Zunanja ministrica sličica|Tanja Fajon ob prisegi v državnem zboru, 1. junij 2022 Ob konstituiranju 15. vlade Republike Slovenije je mandatar Robert Golob dal vodjema koalicijskih partneric možnost, da si sama izbereta svoj ministrski resor. Tanja Fajon si je izbrala ministrstvo za zunanje zadeve. Pred državnozborskim odborom za zunanje zadeve je bila zaslišana 30. maja; dobila je devet glasov podpore, šest poslancev pa je glasovalo proti. Med svojimi prioritetami je med drugim izpostavila vračanje k jedrnim državam Evropske unije ter preimenovanje ministrstva v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Funkcijo je zasedla 1. junija 2022.

15. junija 2022 je Tanja Fajon v spomin na slovenskega pisatelja Borisa Pahorja po njem poimenovala eno od dvoran na Ministrstvu za zunanje zadeve. Ob napovedanem morebitnem krčenju števila dopisništev RTV Slovenija je generalnemu direktorju RTV Slovenija Andreju Grahu Whatmoughu naslovila pismo, v katerem je izrazila zaskrbljenost in pozvala k premisleku glede načrtovanih potez. Opozicijska stranka SDS je njeno pismo označila kot »jasen politični pritisk«. levo|sličica|Na srečanju zunanjih ministrov pobude Central 5 Na začetku mandata so Tanja Fajon in zunanje ministrstvo prejeli tri odprta pisma o ravnanju Slovenije glede ruske invazije na Ukrajino. Prvo pismo, ki so ga podpisali Milan Kučan, Danilo Türk in drugi, je pozivalo k mirovnim pogovorom. Drugo pismo, podprto s podpisi Luke Lisjaka Gabrijelčiča, Žige Turka in Gregorja Golobiča, je zagovarjalo odločno podporo ukrajinski obrambi. Tretje pismo Spomenke Hribar je problematiziralo domnevno ameriško vpletenost v konflikt. Fajonova je avtorje povabila na prvi sestanek Strateškega sveta za zunanjo politiko. sličica|Posvet slovenske diplomacije 2023 Septembra 2022 je ministrstvo za zunanje zadeve razposlalo depešo, v kateri je veleposlaništva pozvalo k podpori zbiranja podpisov za predsedniško kandidaturo Nataše Pirc Musar. Fotografijo depeše je veleposlanik v ZDA Tone Kajzer posredoval predsedniku SDS Janezu Janši, ki jo je nato objavil na Twitterju. Vlada je 16. septembra 2022 predlagala Kajzerjevo razrešitev zaradi suma zlorabe zaupnih dokumentov, kar je takratni predsednik republike Borut Pahor kasneje potrdil, čeprav je ocenil, da je odpoklic morda pretiran. Zaradi incidenta je SDS vložila interpelacijo proti Tanji Fajon, ki pa ni bila uspešna (22 glasov za, 52 proti).

24. januarja 2023 je vlada Roberta Goloba izvedla rekonstrukcijo, s katero se je položaj zunanje ministrice preimenoval v ministrico za zunanje in evropske zadeve. Na 26. posvetu slovenske diplomacije je Fajonova napovedala spremembe slovenske zunanje politike, vključno z uvajanjem t. i. feministične zunanje politike, ki vključuje zavzemanje za enakost spolov.sličica|Fajonova z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom Tanja Fajon je nadaljevala kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN, ki se je začela v prejšnjem mandatu. V ta namen je obiskala številne države in imenovala posebnega odposlanca Franca Buta. Na glasovanju v Generalni skupščini OZN je Slovenija prejela 153 glasov in bila izvoljena za nestalno članico.

Slovenija je 4. junija 2024 priznala Državo Palestino kot neodvisno in suvereno državo, s čimer je postala 147. članica Združenih narodov, ki je to storila. Naslednji dan je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve predalo verbalno noto palestinskemu veleposlaniku na Dunaju, s čimer so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi med državama. Ta odločitev je sledila podobnim potezam drugih evropskih držav, kot so Španija, Irska in Norveška, ki so Palestino priznale maja 2024. Slovenska vlada je postopek priznanja začela 9. maja 2024, parlament pa je odločitev potrdil z 52 glasovi za in brez glasu proti, pri čemer je opozicija sejo obstruirala.

Volitve 2026 Na državnozborskih volitvah leta 2026 ni bila izvoljena za poslanko, ob spremembi vlade pa je 4. junija 2026 končala tudi ministrski mandat. Več medijev je navedlo, da se vrača na RTV Slovenija, kjer ji je od izvolitve na mesto evropske poslanke leta 2009 mirovalo delovno mesto na III. programu Radia Slovenija (Ars). Kmalu zatem so mediji objavili, da Tanja Fajon kandidira za položaj visoke predstavnice Evropske unije za Sahel. Glasovanje o tem na seji zasedanja zunanjih ministrov držav članic Evropske unije je bilo zamaknjeno, novi zunanji minister Tone Kajzer pa je sporočil, da v postopku imenovanja Fajonove ni sodeloval, da pa pričakuje obvestilo o poteku postopka in morebitnih kršitvah integritete postopka. Dodal je, da je bila kandidatura Fajonove vložena v času, ko je predhodna vlada opravljala tekoče posle. Tanja Fajon je sporočila, da je pri kandidaturi uživala podporo vseh držav in da je preložitev odločanja v EU večja škoda za Slovenijo kot zanjo osebno, postopek pa da je tekel pregledno in po ustaljenih načinih. Predlog za njeno imenovanje je bil čez nekaj dni umaknjen z dnevnega reda odbora stalnih predstavnikov, saj je visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas po posredovanju nove slovenske vlade kandidaturo Fajonove umaknila. Interni pregled postopka na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve je pokazal, da pobude za imenovanje Tanje Fajon na položaj posebne predstavnice za Sahel ni podala vlada Roberta Goloba, ki je takrat opravljala tekoče posle, temveč generalna sekretarka na ministrstvu za zunanje in evropske Barbara Žvokelj, ki je bila neposredno podrejena takrat ministrici Tanji Fajon, za nominacijo pa tudi ni imela pristojnosti. Nominacija prav tako ni bila uvrščena na sejo vladne Komisije za kadrovske in administrativne zadeve, prav tako z njo ni bil seznanjen Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za zadeve EU. Zunanje ministrstvo je zaradi suma zlorabe uradnega položaja na specializirano državno tožilstvo vložilo naznanitev suma kaznivega dejanja zoper Tanjo Fajon in Barbaro Žvokelj.

Septembra 2026 je začela delovati kot višja svetovalka za nemško družbo Von Beust & Coll. Beratungsgesellschaft.

Zasebno življenje Živi v Ljubljani. V prostem času se aktivno ukvarja s športom, predvsem s tekom, smučanjem, pohodništvom in potapljanjem. Govori več tujih jezikov; poleg slovenščine govori tudi angleščino, nemščino, francoščino in hrvaščino. Njen soprog je nemški novinar Veit-Ulrich Braun. Je tudi članica Društva bolnikov z redkimi krvnimi boleznimi (BKB) ter Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo.

Njen oče je nekdanji novinar RTV Slovenija Bogdan Fajon, mati Nevenka-Neva Fajon pa je bila montažerka na nacionalni televiziji. Njen brat je glasbenik Sašo Fajon.

Decembra 2010 so v Tirani, glavnem mestu Albanije, v njeno čast odprli kavarno, poimenovano po Tanji Fajon.

Glej tudi

Seznam obiskov ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon

Sklici

Zunanje povezave

Profil na straneh Evropskega parlamenta

Kategorija:Slovenski novinarji Kategorija:Slovenski politiki Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija) Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2009–2014) Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2014–2019) Kategorija:Ljubljančani Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2019–2024) Kategorija:Predsedniki Socialnih demokratov (Slovenija) Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije