Čustvena inteligentnost ima velik vpliv na uspešnost na delovnem mestu. Raziskave so pokazale, da ima visoka stopnja čustvene inteligence pri posamezniku pozitiven vpliv na posameznikovo funkcioniranje na delovnem mestu, torej na njegovo učinkovitost in uspešnost. Pomemben je nadzor nad izražanjem in doživljanjem čustev, kar je bistvo čustvene inteligence. Posamezniki z visoko stopnjo čustvene inteligence se lažje spoprijemajo s stresom, katerega so deležni na delovnem mestu, bolj uspešni so pri reševanju konfliktov, pri dajanju negativne povratne informacije, pri izvajanju telefonskih pogovorov in podobno. Posebej pa je emocionalna inteligentnost pomembna pri posameznikih na položaju vodje, saj je potrebno za uspešnega vodjo, da prepozna in vzbuja emocionalna stanja podrejenih in ta stanja tudi obvladuje, saj to vpliva na pozitivno emocionalno klimo.
Čustva V slovarju slovenskega knjižnega jezika je čustvo opredeljeno kot duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem. Izraz čustvo izpostavlja usmerjenost čustev k zunanjim objektom in njihovo povezanost z zunanjim svetom Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). (1998). 'Ljubljana: Državna založba Slovenije. Vsako čustvo ima svojo funkcijo pri čemer je pomembno kako se izrazi. Tako prijetno kot neprijetno čustvo se lahko izrazi patološko in ravno zato je pomemben nadzor nad izražanjem in doživljanjem čustev – čustvena inteligentnost Švetak, M. (2007). 'Pomen čustev v timu. Univerza v Ljubljani: Ekonomska fakulteta. Diplomsko delo
Čustvena inteligentnost Čustvena inteligentnost je zelo pomembna za uspešnost na delovnem mestu. Osebe z visoko stopnjo čustvene inteligence se učinkoviteje pogajajo, rešujejo nesporazume ter motivirajo. Vlaganje v učenje čustvene inteligentnosti je zelo pomembno, saj lahko s tem podjetja postanejo učinkovitejša in uspešnejša.
Napovedovanje uspešnosti na delovnem mestu IQ pove premalo, da bi lahko razložili različne usode ljudi s približno enakimi priložnostmi, šolanji in obeti. Analize v podjetjih, ki so bile narejene v zadnjih desetletjih, so oblikovale skoraj 500 modelov sposobnosti. Cilj teh analiz je bila ugotovitev, katere so tiste sposobnosti v obravnavanih organizacijah, ki vplivajo na napredek in uspešnost v karieri zaposlenih. Sposobnosti so razvrstili v tri skupine: a) Strokovno znanje b) kognitivne sposobnosti c) Lastnosti, ki zrcalijo čustveno inteligenco
Vpliv čustvene inteligentnosti na delovno mesto Pri reševanju konfliktov in neprijetnih situacij, pri kritiziranju drugih in pri sodelovanju s težavno stranko ima čustvena inteligentnost velik pomen. Najpogostejši kazatelji pomanjkanja čustev na delovnem mestu so prestrašeni delavci, nizka morala, arogantni šefi, nemotivirani delavci in še bi lahko naštevali.Rozman Bešič, K. (2006). 'Čustvena inteligenca, kot dejavnik uspešnega dela. Univerza v Mariboru: Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo.
Izkazovanje čustev je dolgo časa veljalo za neprofesionalno. Poslovni ideal je bil definiran kot posameznik, ki ima izjemno razvit razum in je popolnoma brez čustev. V današnjem času pa so se pravila o delu začela spreminjati. Vse bolj v ospredje je prihajalo zanimanje za čustva zaposlenih oseb v podjetju.Lužija, D. (2010). 'Vloga čustvene inteligentnosti v sodobnem poslovnem svetu. Univerza v Ljubljani: Ekonomska fakulteta. Diplomsko delo
Zakaj je razvijanje čustvene inteligentnosti na delovnem mestu še posebej pomembno? C. Chreniss Chreniss, C. in Goleman, D. (2001). 'The emotionally intelligent workplace. San Francisco: Jossey-Bass navaja štiri razloge zakaj je razvijanje čustvene inteligentnosti na delovnem mestu najbolj pomembno: Kompetence, ki so povezane s čustveno inteligenco so ključne za uspeh pri večini poklicev, saj so lastnosti, ki so odločilne za uspeh, lastnosti kot so samozavest, empatija, fleksibilnost in dobri odnosi z drugimi. Pomembnost čustvene inteligence se razkazuje v njenem delovanju, saj deluje kot nadomestilo ali kompenzacija za ostale potrebne sposobnosti in lastnosti. Raziskave kažejo, da številni odrasli, ki vstopajo na trg delovne sile brez potrebne formalne izobrazbe in svoje pomanjkljivosti lažje nadomestijo, če imajo visoko razvito čustveno inteligenco. Razvoju čustvene inteligence se namenja vedno več sredstev in pozornosti in s tem vedno več izobraževalnih programov na delovnem mestu v namen razvoja čustvene inteligence.. Ameriške organizacije vlagajo v razvoj in izobraževanje kadrov ogromne količine sredstev za treninge, katerih večina je usmerjena prav v razvijanje čustvene inteligence zaposlenih, kar priča o pomembnosti čustvene inteligence na delovnem mestu. Delo vse bolj postaja prostor, kjer zaposleni preživi večino svojega časa. To pa povečuje pomembnost spoštljivim odnosom med zaposlenimi (sodelavci), ki dajejo občutek osebi, da je zaželena, sprejeta in potrebna.
Vpliv čustvene inteligentnosti na učinkovitost in uspešnost delovne organizacije Racionalnost in emocionalnost nista medsebojno izključujoči kvaliteti delovanja, saj organizacijske strukture in delovna okolja združujejo recipročno delujoče racionalne in emocionalne elemente. Če nas zanima, kako čustvena inteligentnost vpliva na delovno uspešnost, se moramo najprej vprašati, kako se ljudje spoprijemajo z različnimi informacijami in tehnološko prihodnostjo in kako nanje reagirajo. D. Goleman Goleman, D., (1998). 'What makes a Leader?. Boston: Harvard business review. je mnenja, da čustvena inteligenca pripomore tako k boljši delovni uspešnosti, kot tudi k boljšemu telesnemu počutju in čustveni stabilnosti. Goleman je mnenja, da je čustvena inteligenca ena najpomembnejših lastnosti na delovnem mestu.
Raziskovanje in proučevanje čustvene inteligence v družbenih organizacijah je zelo kompleksno, kot kažejo raziskave. Na karierni poti čustvena inteligenca upada pri prehajanju na višje nivoje organizacijske hierarhije. To je potrdila raziskava narejena na 59 posameznikih na visokih položajih v neki mednarodni proizvodnji in storitveni organizaciji Caruso, D. R. Mayer, J. D., Salovey, P. (2004). 'Emotional intelligence:Theory, Findings, and Implications. Lawrence Erbaum Associates Inc. Psychlogical Inyury. Vol 15(3), 197-215.
Narejena je bila raziskava na dveh skupinah menedžerjev (od tega 13 predstavnik iz javne organizacije in 13 predstavnikov privatne organizacije), skupaj s 108 podrejenimi je pokazala pozitivno korelacijo med predanostjo podrejenih organizaciji in čustveno inteligentnostjo nadzornikov. Tudi odnosi s strankami so ugodnejši ob prisotnosti čustvene inteligentnosti. Del interpersonalnih odnosov vključuje tudi motiviranje drugih.
Čustvena inteligentnost vpliva na organizacijsko učinkovitost na številnih področjih kot so: d) Rektrutiranje in zadržanje zaposlenih e) Razvoj talenta f) timsko delo g) Predanost, morala in zdravje zaposlenih h) Inovacije i) Produktivnost j) Učinkovitost k) Prodaja l) dohodki m) Kvaliteta storitev n) Lojalnost strank o) …
Stres na delovnem mestu Študije so pokazale negativne korelacije med doživljanjem stresa na delovnem mestu in visoko stopnjo čustvene inteligentnosti, kar torej nakazuje na to, da posamezniki z visoko stopnjo čustvene inteligentnosti na delovnem mestu doživljajo majhno stopnjo stresa.Nikolaou, I., Tsaousis, I. (2002). 'Emotional inteigence in the work place: exploring itq effects on occupational stress and organizational commitment. International Journal of Organizational Analysis. Vol 10 (4). DOI: 10.1108/eb028956.
Delovno okolje je za nekatere bolj za druge manj stresno. Višji kot je položaj, večja je tudi verjetnost, da bo okolje hektično, razgibano, spremenljivo in stresno. Sposobnost prepoznavanj možnih vzrokov za spore, odgovornost za vlogo, ki jo ima posameznik , diplomatsko in taktično reševanje sporov, so bistvene kakovosti, ki zagotavljajo uspeh na delovnem mestu, kjer smo ljudje soodvisni drug od drugega. Tako spretnost uravnavanja vzgibov in obvladovanje konfliktov pa sta temelj samonadzora, ki pa sestavlja čustveno inteligenco. Tisti, ki imajo razvito višjo stopnjo čustvene inteligence, so bolj nagnjeni h kompromisom in sodelovanju, za razliko od tistih z nižjo ravnjo čustvene inteligence, kateri so nagnjeni k sili in izogibanju. Sposobnost samonadzora je razvidna po ohranitvi mirne krvi v stresnem stanju ali obvladovanju sovražno razpoložene osebe brez vračanja udarcev Gabrovšek, T. (2006). 'Vpliv emocionalne inteligence na učinkovitost organizacije. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za družbene vede. Diplomsko delo.
Vsak storitveni delavec, ki ima neposreden stik s strankami, se zaveda pritiska, in le-tega dnevno doživlja ob opravljanju svojega dela, torej ob streženju in ugajanju številnim raznolikim žejam potrošnikov. Napor je lahko velik, tako da se pogosto zgodi, da zaposleni jemljejo stvari na osebni ravni, kar povzroča razočaranje in stres. Čustveno inteligenten posameznik se v takih trenutkih zaveda napetosti in zna kontrolirati njihove učinke, proaktivno obvladuje raven stresa in pozna način, kako sprostiti napetost na zdrav način.Bivec, A. (2008). 'Čustvena inteligenca na delovnem mestu. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za družbene vede. Diplomsko delo.
Pomen čustvene inteligentnosti na delovnem mestu Pomen čustvene inteligentnosti je odvisen od vrste dela. Pri programerju je tehnična usposobljenost bolj pomemben dejavnik uspešnosti na delovnem mestu, medtem, ko je pri socialnem delavcu bolj kritičen faktor ravno čustvena inteligenca, saj bi bil socialni delavec pri svojem delu najverjetneje neuspešen, če bi imel nizko razvito čustveno inteligenco. Kljub razlikam, ki obstajajo med različnimi vrstami dela, pa ima čustvena inteligenca nek splošen vpliv na organizacijsko učinkovitost in uspešnost pri delu.
Najbolj učinkoviti in uspešni terapevti in svetovalci se na provokacije in sovražno nastrojenost svojega pacienta odzovejo hladno, kar pomeni, da imajo najbolj uspešni svetovalci in terapevti tudi visoko razvito čustveno inteligenco. Čustveno inteligenten storitveni delavec je tisti, ki se zaveda širine in globine lastnih občutij in občutij drugih, zazna signale, ki jih drugo oddajajo s svojim vedenjem. Zaveda se, kakšen vpliv ima na druge in kakšen vpliv imajo drugi nanj. To znanje je sposoben uporabiti pri načinu obvladovanja drugih in pri spreminjanju vpliva sodelavcev, ki ga imajo na stranko, v kolikor je ta vpliv negativen.
Sposobnost empatije, zavedanja čustev, potreb in stisk drugih je pomembno tudi v telefonskih pogovorih s strankami, še posebej z zahtevnejšimi. Visoko čustveno inteligenten posameznik bo ustvaril poseben odnos s stranko tako, da bo govoril njen jezik. To bo dosegel z zanimanjem in vživljanjem v strankina občutja. Na ta način se formira boljši odnos, ki bodi do učinkovitejših rezultatov in do večjih uspehov na delovnem mestu. Higgs je predpostavljal, da imajo uspešni agenti v klicnem centru višjo raven intrapersonalne občutljivosti in emocionalne prožnosti kot drugi in da imajo bolj uspešni v primerjavi z manj uspešnimi višjo stopnjo motivacije in so bolj vestni in da imajo bolj uspešni razvite višje stopnje čustvene inteligence Kernbach in Schutte sta v svoji raziskavi predpostavljali, da višja čustvena inteligenca pri storitvenem delavcu vodi do večjega zadovoljstva strank, omogoča lažje obvladovanje težjih situacij, do katerih prihaja med izvajanjem storitev, visoko čustvena inteligentnost storitvenega delavca ima večji vpliv na stranke z višjo stopnjo čustvene inteligentnosti, v primerjavi s tistimi z nižjo stopnjo, kar sta v svoji raziskavi tudi potrdili.
Čustvena inteligenca je postala vedno bolj popularna kot mera za identificiranje potencialno učinkovitih in uspešnih vodij in kot orodje za razvijanje vodstvenih sposobnosti.Burgess, Z., Palmer, B., Stough, C., Walls, M., (2001). 'Emotional intelligence and effective leadership. Leadership & Organization Development Journal. Vol 22 (1). DOI: 10.1108/01437730110380174