Alcazaba v Méridi, Španija (), je arabska trdnjava iz 9. stoletja, ki je skupaj z drugimi zgodovinskimi stavbami v Méridi uvrščena na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

Trdnjava stoji pri rimskem mostu (Puente Romano) čez reko Guadiana. Zgradil jo je kordovski emir Abd Al Rahman II. leta 835 da bi obvladoval mesto, ki se je leta 805 uprlo. Bila je prva arabska alcazaba (vrsta utrdbe na Iberskem polotoku) (iz [al-qasbah] - citadela) na Iberskem polotoku. Obzidje je kvadratne oblike s stranicami 130 m. Visoko je 10 m in široko 2,7 m. Za njeno gradnjo so uporabili ostanke rimskega obzidja in granitnih vizigotskih stavdb. V obzidju je 25 pravokotnih obrambnih stolpov. Na južni strani alcazabe je aljibe, cisterna za deževnico in vodo, ki je preko peščenih filtrov pritekala pod zemljo iz reke Guadiana.

Trdnjava je bila dostopna z rimskega mostu skozi majhen obzidan prostor alcarazejo, v katerem so nadzirali promet ljudi in dovoz dobrin v mesto. Iz alcarazeja vodijo glavna vrata v vojaški del trdnjave, ob katerih sta dva stražna stolpa. Na podkvastem loku je napis, posvečen graditelju trdnjava Abd Al Rahmanu II.

Samostan reda Santiago Samostan reda sv. Jakoba, ki je v severnem kotu Alcazabe (citadele), je danes sedež predsedstva regionalne vlade Estremadure.

Potem ko so krščanske vojske leta 1230 ponovno zavzele območje Méride, so vitezi reda sv. Jakoba v severnem kotu Alcazabe zgradili več stavb, v katerih sta bila sedež in poveljstvo reda. Med letoma 1563 in 1600 so bile izvedene prenove, da bi se vanje namestil sedež priorata San Marcos de León. Cerkev in arkadni križni hodnik z dvojno galerijo polkrožnih lokov na stebrih izvirata iz tega obdobja. Celoten kompleks je bil obnovljen konec 20. stoletja, da bi služil kot sedež predsedstva regionalne vlade Estremadure.

Drugi arheološki ostanki Zaradi svoje strateške lege je bil obzidje Alcazabe katalizator vseh zgodovinskih obdobij mesta Mérida.

V Alcazabi so ohranjeni ostanki dvojne ceste, mestnega decumanus maximus in temelji rimskih vrat, ki so ločevala mesto od mostu. Najdeni so bili tudi ostanki prvotnega obzidja Emerite Auguste (1. stoletje pr. n. št.) in ostanki bivališč zunaj obzidja. Med rimskim obzidjem in cesto, ki poteka vzporedno z njim, so ostanki majhnih gospodarskih poslopij, morda rimskih gostiln. Med obema cestama so temelji hiše iz 4. stoletja s peristilom (dvoriščem s portikom), kopališči in tlemi iz mozaikov in marmornih plošč.

Poleg tega je viden del rimskega obzidja, ki meji na mogočno oporno platformo, zgrajeno iz recikliranih granitnih fragmentov. Podobno kot arheološko območje naj bi tudi ta oporna platforma izvirala iz 5. stoletja našega štetja.

V arabskem obzidju je vgrajeno veliko število kup, granitnih blokov, ki so se uporabljali pri rimskih pokopih. Mnogo je vizigotskih kamnov, raztresenih po vsem najdišču in zlasti v bližini samostana. Na eni od zunanjih sten je bil najden napis, ki namiguje na posvetitev domnevno vizigotske cerkve, posvečene sveti Mariji. Dokumenti reda potrjujejo njen obstoj poleg cisterne.

Med novejšimi konstrukcijami sta paviljon in neogotski portik iz 19. stoletja, ki ponovno uporablja vizigotske stebre.

Galerija

Glej tudi Arheološko najdišče Mérida

Sklici

Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji Kategorija:Estremadura Kategorija:Mérida, Španija