sličica|Avstralski F-111 sličica|F-111A z bombami MK82 sličica|Namensko zažiganje goriva - "torching" General Dynamics F-111 Aardvark je dvomotorni nadzvočni lovski bombnik z gibljivimi krili. Uporablja se za napade na kopenske cilje, izvidništvo in elektronsko bojevanje. Razvilo ga je ameriško podjetje General Dynamics v 1960ih. V uporabo je vstopil leta 1967 pri USAF, edini izvozni uporabnik je bila Avstralija (RAAF).

F-111 je bil pionir na več področjih, uporabil je gibljiva krila in turboventilatorske motorje z dodatnim zgorevanjem. Novost je bila tudi TFR radar, ki daje avtopilotu ukaze za avtomatsko visokohitrostno sledenje terenu. To je posebej uporabno ponoči in v slabih vremenskih pogojih, kjer zaradi slabe vidljivosti ročno pilotiranje ni mogoče. V Sovjetski zvezi so kot odgovor razvili precej podobnega Su-24, prav tako z gibljivimi krili.

F-111 je vplival na razvoj kasnejših letal. Ni pa F-111 povsem izpolnil vseh pričakovanj in je imel različne težave ob vstopu v uporabo. USAF je umaknila iz uporabe F-111Fs leta 1996 in EF-111s (za elektronsko bojevanje) leta 1998, RAAF ga je uporabljala do leta 2010. V USAF ga je zamenjal F-15E Strike Eagle za srednje dolge bombniške lete, vlogo nadzvočnega bombnika pa naj bi opravljal precej večji bombnik B-1B Lancer

Sestrelitev vohunskega letala Lockheed U-2 maja 1960 je presenetila Ameriško vlado. Protiletalska raketa sistema SA-2 je lahko dosegla cilje na višini več kot 60 000 čevljev (18 200 m). Zato je bila uporaba visokoletečih podzvočnih bombnikov, kot so B-47 in V bombnikov vprašljiva. Strategic Air Command je zato začela razmišljati o napadih na nizkih višinah, kjer je možnost, da jih sovražni radar zazna precej manjša. Manjša je tudi možnost, da jih prestrežejo prestrezniki, ki imajo na nižji višini precej manjšo hitrost. Tactical Air Command (TAC) je ravno sprejemala letala Republic F-105 Thunderchief, ki so bili hitri in sposobni jedrskega napada, vendar so potrebovali dolge vzletne steze. Raziskave pri NASI so pokazale, da je izvedljiva tudi konfiguracija z gibljivimi krili, kjer se krila vrtijo okoli točke, ki je precej izven srednje linije letala.

Tehnične specifikacije F-111F Posadka: 2 (pilot in orožnik) Dolžina: 73 ft 6 in (22,4 m) Razpon kril: 63 ft (19,2 m) z razprtimi krili in 32 ft (9,75 m) z zloženimi Višina: 17,13 ft (5,22 m) Površina kril: 657.4 ft² (61.07 m²) z razprtimi krili in 525 ft² (48.77 m²) z zloženimi Profil krila: NACA 64-210.68 v korenu, NACA 64-209.80 na koncu krila Prazna teža: 47 200 lb (21 400 kg) Naložena teža: 82 800 lb (37 600 kg) Maks. vzletna teža: 100 000 lb (45 300 kg) Motorji: 2 × Pratt & Whitney TF30-P-100 turbofana z dodatnim zgorevanjem Potisk (suh): 17 900 lbf (79,6 kN) vsak Potisk z dodatnim zgorevanjem: 25 100 lbf (112 kN) vsak Vitkost: 7,56 z razprtimi in 1,95 z zloženimi

Maks. hitrost: Mach 2,5 (1 650 mph, 2 655 km/h) na višini Bojni radij: 1 330 mi(1 160 nmi, 2 140 km) Največji dolet: 4 200 mi (3 700 nmi, 6 760 km) z dodatnimi zunanjimi tanki Višina leta (servisna): 66 000 ft (20 100 m) Hitrost vzpenjanja: 25 890 ft/min (131,5 m/s) Obremenitev kril: z razprtimi 126,0 lb/ft² (615.2 kg/m²) in zloženimi 158 lb/ft² (771 kg/m²) Razmerje potisk/teža: 0,61 Razmerje vzgon/upor: 15,8

Orožje: Top: 1× 20 mm (0,787 in) M61 Vulcan 6-cevni Gatling (redko) 9 nosilcev za orožje (8× pod krili, 1× pod trupom med motorjema) in 2 nosilca v trupu, skupaj največ 14 300 kg Navadne prostopadajoče Mk 82 (500 lb/227 kg); Mk 83 (1,000 lb/454 kg); Mk 84 (2,000 lb/907 kg) ali Mk 117 (750 lb/340 kg) kasetne bombe penetracijske BLU-109 (2 000 lb/907 kg) za visokozavarovane cilje Laserko vodene Paveway: 2 000 lb (907 kg) GBU-10, 500 lb (227 kg) GBU-12 in GBU-28, in specializirana 4 800 lb (2 200 kg) penetracijska bomba BLU-107 Durandal za uničevanje vzletnih stez GBU-15 electro-optical bomb AGM-130 stand-off bomb

Glej tudi General Dynamics/Grumman F-111B General Dynamics/Grumman EF-111A Raven General Dynamics F-111C General Dynamics F-111K BAC TSR-2 Panavia Tornado Suhoj Su-24

Sklici

Viri

Boyne, Walter J.Air Warfare: an International Encyclopedia, Volume 1. Santa Barbara, California: ABC-CLIO, 2002. ISBN 1-57607-345-9.

Gunston, Bill. F-111, (Modern Fighting Aircraft, Vol. 3). New York: Salamander Books, 1983. ISBN 0-668-05904-4.

Lax, Mark. From Controversy to Cutting Edge: A History of the F-111 in Australian Service. Canberra, Australia: Air Power Development Centre, Department of Defence (Australia), 2010. ISBN 978-1-920800-54-3. Logan, Don. General Dynamics F-111 Aardvark. Atglen, Pennsylvania: Schiffer Military History, 1998. ISBN 0-7643-0587-5. Miller, Jay. General Dynamics F-111 "Arardvark". Fallbrook, California: Aero Publishers, 1982. ISBN 0-8168-0606-3. Neubeck, Ken. F-111 Aardvark Walk Around. Carrollton, Texas: Squadron/Signal Publications, 2009. ISBN 978-0-89747-581-5. Spick, Mike. B-1B (Modern Fighting Aircraft). New York: Prentice Hall, 1986. ISBN 0-13-055237-2. Thomason, Tommy. Grumman Navy F-111B Swing Wing (Navy Fighters No. 41). Simi Valley, California: Steve Ginter, 1998. ISBN 0-942612-41-8. Thornborough, Anthony M. F-111 Aardvark. London: Arms and Armour, 1989. ISBN 0-85368-935-0. Thornborough, Anthony M. and Peter E. Davies. F-111 Success in Action. London: Arms and Armour Press Ltd., 1989. ISBN 0-85368-988-1.

Zunanje povezave

F-111 page on USAF National Museum web site Royal Australian Air Force F-111 page F-111.net F-111 page on GlobalSecurity.org F-111 profile on Aerospaceweb.org F-111 on ausairpower.net "The Truth About the Amazing F-111". Popular Science, May 1968

Kategorija:Lovski bombniki Kategorija:Nadzvočna letala Kategorija:Letala z gibljivimi krili Kategorija:Reaktivna letala Kategorija:Bombniki hladne vojne Kategorija:Bombniki vietnamske vojne