Amfibrah je vrsta ritma, ki je sestavljen iz treh zlogov, ki si sledijo tako: nepoudarjen, poudarjen in nepoudarjen. V pesmih s trozložnim merilom (daktil, anapest in amfibrah) je shema metra skoraj dosledno realizirana, jamb in trohej pa dopuščata značilne odklone od metrične sheme. Nenaglašene zloge označujemo z U, naglašene pa z –. Shema amfibraha je torej taka: U – U. Meje besed se redko ujemajo z mejami stopic. Amfibrah izvira iz antične Grčije, kjer so se izmenjevali dolgi in kratki glasovi. V zlogovnonaglasnem verzu se menjujejo naglašeni in nenaglašeni zlogi. Amfibraški verzi so lahko dolgi od 2 do nekako 16 zlogov, najpogostejši pa so 5, 6, 8, 9, 11 in 12 zložni.
Primeri Amfibraški šesterec (U – U U – U) Imam oblačilo domačga padvana, ženica pa krilo iz pravga mazlana; (Valentin Vodnik: Zadovoljni Kranjec) Amfibraški deveterec (U – U U – U U – U) Le celico naj'no zapriva, prostosti svetá, ne želiva! (France Prešeren: Nuna) Amfibraški enajsterec (U – U U – U U – U U –) Zató, de b' od ženskih ne bil zapeljan, podál na otòk se je sveti Senán; valovi šumijo okrog in okrog, otòk ni dotaknjen od ženskih bil nog. (France Prešeren: Sveti Senan) Amfibraški dvanajsterec (U – U U – U U – U U – U) Od nékdej lepé so Ljubljanke slovele, al lepši od Urške bilo ni nobene, nobene očem bilo bolj zaželene ob času nje cvetja dekleta ne žene. (France Prešeren: Povodni mož) Ni nujno, da imajo vsi verzi v neki pesmi enako število zlogov. V pesmi Franceta Prešerna V spomin Valentina Vodnika se izmenjujejo 6-zložni in 5-zložni verzi, da ima vsaka kitica shemo: Amf 6565. Gre torej za preplet amfibraškega šesterca in peterca. V Arabje pušavi se tiček rodi; v odljudni gošavi sam zase živi. Lahko pa je razlike tudi za več kot en zlog. V libretu za opereto Belin Janeza Damascena Deva dobimo tako shemo vsake kitice: Amf 6565335665. Vozimo, sestrice! Vozimo srčnu: Gibájmo ročice, Veslajmo ročnu! Gonimo! Trudimo! Korajžnu vesle! Kalimo! valajmo! Penimo! mejšajmo! Neutrudne morje!
Viri in literatura Aleksander BJELČEVIČ, 2001: Prešernove tradicionalne verzno-kitične oblike. F. Prešeren - A. S. Puškin (ob 200-letnici njunega rojstva). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 155–170. – – 2000: Začetki slovenskega posvetnega verza (od Pisanic do Prešerna). 36. SSJLK. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. 317–333. Tone PRETNAR, 1997: Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Mihail Leonovič GASPAROV, 1996: A history of European versification. Oxford: Clarendon press. Aleksander Vasil'evič ISAČENKO, 1975: Slovenski verz. Ljubljana: Partizanska knjiga, enota Znanstveni tisk.
Glej tudi Metrika (književnost) Stopica Kategorija:Verzologija