thumb|400px| Geološka karta sveta:
Oceanska skorja: Magmatske kamnine ali magmatiti (grško : mágma – zgnetena masa) so kamnine, ki so nastale s strjevanjem taline kamnin s kristalizacijo ali brez nje. Magmatske kamnine so poleg sedimentnih in metamorfnih kamnin ena od treh glavnih vrst kamnin.
Magmatske kamnine, ki so se strdile pod površjem Zemlje, se imenujejo globočnine, intruzivne kamnine ali plutonske kamnine, tiste, ki so se z ohlajanjem lave strdile na površju, pa predornine, ekstruzivne kamnine ali vulkanske kamnine. Večina od okoli 700 magmatskih kamnin, kolikor jih pozna geološka znanost, sodi v razred globočnin. Za nastanek magmatskih kamnin je pomembnih razmeroma malo mineralov, ki so v 90% primerov silikati in so spojine predvsem silicija, kisika, aluminija, natrija, kalija, kalcija, železa in magnezija. Pri ohlajanju magme začnejo pri točno določenih pogojih frakcionirano kristalizirati minerali, kot prikazuje Bowenov kristalizacijski niz.
Magmatske kamnine so kljub temu, da sestavljajo okoli 95 % Zemljine skorje, opazne samo ponekod, ker jih prekriva razmeroma tanek sloj metamorfnih in sedimentnih kamnin.
Geološki pomen Zgornjih 16 kilometrov Zemljinega plašča je sestavljenega iz približno 95 % magmatskih kamnin, na katerih je samo tanek sloj sedimentnih in metamorfnih kamnin.
Magmatske kamnine so geološko pomembne
za pridobivanje podatkov o pogojih (temperatura in tlak), v katerih so nastale, njihova absolutna starost, ki se ugotavlja na primer z radiometričnim datiranjem, omogoča primerjavo sosednjih geoloških tvorb in ugotavljanje časovnega poteka dogodkov, njihove oblike so po navadi značilne za specifična tektonska okolja, kar omogoča rekonstrukcijo na primer tektonike plošč, v nekaterih posebnih okoljih vsebujejo sklade pomembnih mineralov oziroma rud: volfram, kositer in uran so običajno povezani z graniti in dioriti, medtem ko sta krom in platina običajno povezana z gabri.
Izvor Zemljina skorja, ki obsega manj kot 1 % Zemljine prostornine, je zgrajena iz zelo različnih magmatskih, metamorfnih in sedimentnih kamnin. Oceanska skorja je debela 5 do 10 kilometrov in je zgrajena predvsem iz bazalta, diabaza in gabra. Kontinentalna skorja je debela od 30 do 50 kilometrov in je zgrajena iz rahlo manj gostih kamnin, na primer granita, katerega ga v oceanski skorji skorajda ni.
Skorja plava na zgornji plasti Zemljinega plašča - astenosferi. Plašč je debel malo manj kot 3.000 kilometrov in obsega približno 84 % Zemljine prostornine. Plašč je vir vseh magmatskih kamnin, ki nastajajo predvsem v njegovih zgornjih plasteh, kjer temperature nihajo med 600 in 1600 °C.
Vzroki za taljenje kamnin so visoka temperatura, visok tlak in prisotnost vode. V globini med 7 in 70 kilometri je ocenjena temperatura 1000 do 1200 °C. Večina magme nastane v globini od 20 do 50 kilometrov. Gradiva za magmo se dvigujejo iz večjih globin, tu pa se srečajo s pronicajočo oceansko vodo, ki zniža temperaturo tališča in povzroči njihovo taljenje. Kamnine iz Zemljine skorje imajo višja tališča, zato pri nastajanju magme sodelujejo bolj redko.
Za nastanek magmatskih kamnin je pomembnih razmeroma malo mineralov, ki so v 90 % primerov silikati in so spojine predvsem silicija, kisika, aluminija, natrija, kalija, kalcija, železa in magnezija. Pri ohlajanju magme začnejo pri točno določenih pogojih frakcionirano kristalizirati minerali, kot prikazuje Bowenov kristalizacijski niz.
Magmatske kamnine so kljub temu, da sestavljajo okoli 95 % Zemljine skorje, opazne samo ponekod, ker jih prekriva razmeroma tanek sloj metamorfnih in sedimentnih kamnin.
Morfologija in okolje Magmatske kamnine se glede na okolje delijo na globočnine, predornine in žilnine, glede na mineralno sestavo pa na granitsko, sienitsko, dioritsko, gabrsko in peridotitsko skupino.
Razvrščanje magmatskih kamnin Glede na način nastanka →↓ Glede na mineralno sestavo Globočnine Predornine Žilnine Granitska skupinab. m.: kremen, kalijevi glinenci, kisli plagioklazi, srednji plagioklaziz. m.: biotit, muskovit, amfiboli, pirokseni granit (kremen + K-glinenec + kisli plagioklaz)granodiorit (kremen + srednji plagioklaz + K-glinenec) riolitkremenov porfirkremenov keratofir Vulkanska stekla:obsidijanplovecperlitdacit granitporfirpegmatitaplit Sienitska skupinab. m.: kalijevi glinenci, kisli plagioklaziz. m.:biotit, muskovit, amfiboli, pirokseni sienit trahitporfirkeratofir Dioritska skupinab. m.: srednji plagioklaziz. m.: amfiboli, pirokseni, biotit diorittonalit (kremenov diorit) andezit Gabrska skupinab. m.: bazični plagioklaziz. m.: pirokseni, amfiboli, olivin gabročizlakit bazaltbazalt mandljevecdiabaz Peridotitska skupinab. m.: pirokseni, amfiboli, olivinz. m.: biotit peridotit Legenda:b.m. - bistveni mineraliz.m. - značilni minerali
Globočnine thumb|250px|Half Dome, granitni monolit v Narodnem parku Yosemite in del batolita Sierra Nevada (ZDA)
Globočnine ali intruzivne kamnine nastajajo iz magme, ki se ohlaja in strjuje v Zemljini skorji. Ker je magma obdana z že strjeno kamnino, se strjuje počasi. Zrna so zato groba in praviloma vidna s prostim očesom. Globočnine se lahko razvrščajo tudi po obliki in velikosti intruzivnega telesa in njegovi povezavi z drugimi tvorbami, v katere so prodrle. Značilne intruzivne tvorbe so batoliti, dimniki, lakoliti, sili in dajki.
Iz globočnin, običajno iz granita, so zgrajena jedra večine gorskih verig. Jedra, imenovana batoliti, lahko zaradi erozije zasedejo velika področja Zemljine površine.
Predornine
thumb|250px|right|Bazalt (v tem primeru je predornina); svetlo obarvane sledi kažejo smer toka lave thumb|250px|Predorninske magmatske kamnine na Etni Predornine so magmatske kamnine, ki nastanejo z ohlajanjem magme, pravilneje lave, na Zemljini površini. Predornine se ohlajajo in strjujejo hitreje kot globočnine, zato so bolj drobnozrnate.
Magma je raztaljena kamnina s primešanimi kristali in mehurčki plina ali brez njih. Magma ima manjšo gostoto kot kamnine, iz katerih je nastala, zato se dviguje proti Zemljini površini. Ko na kopnem ali na morskem dnu skozi ognjenik pride na površino, se imenuje lava.
Količina predornin, ki jih vsako leto izbruhajo vulkani, je odvisna od premikanja tektonskih plošč. Približno 73 % predornin nastane na divergentnih mejah litosfernih plošč, kjer se plošče razmikajo, 15 % na konvergentnih mejah (subdukcijske cone), 12 % pa na vročih točkah.Fisher, R. V. & Schmincke, H.-U. (1984). Pyroclastic Rocks. Berlin: Springer-Verlag.
Obnašanje izbruhane magme je odvisno od njene viskoznosti, ta pa je odvisna od temperature, sestave in vsebnosti kristalov. Visokotemperaturne magme, ki so večinoma bazaltne, se obnašajo podobno kot gosta olja ali sladkorni sirupi. Srednje magme, kakršna je na primer andezitna, rade tvorijo stožce iz žlindre, ki je zmes pepela, tufa in lave. Njihova viskoznost ob izbruhu je podobna viskoznosti gostega medu ali celo gume. Kisle magme, kakršna je na primer riolitna magma, običano bruhajo pri nizki temperaturi, njihova viskoznost pa je približno 10.000 krat večja od viskoznosti bazaltne magme. Izbruh je po navadi eksploziven. Tečenje riolitne lave je zaradi velike viskonosti omejeno, njeni robovi pa so strmi.
Kisle (felzične) in srednje magme pogosto izbruhnejo eksplozivno zaradi sprostitve raztopljenih plinov, med katerimi sta najpogostejša voda in ogljikov dioksid. Eksplozivno izbruhane piroklastične snovi se imenujejo tefra in vsebujejo tuf, aglomerat in ignimbrit. Med izbruhanimi snovmi je tudi droben vulkanski pepel, ki pogosto prekrije velika področja.
Če se lava hitro ohlaja in skristalizira, je kamnina finozrnata. V primerih, ko je ohlajanje tako hitro, da ne izkristalijo niti najmanjša zrna, govorimo o vulkanskem steklu. Takšna kamnina je na primer obsidian. Pri zelo počasnem ohlajanju nastanejo grobozrnata kamnine.
Razločevanje predornin je zaradi fine zrnatosti pogosto težavno. Na terenu se zato opravijo samo grobe analize, natančno sestavo pa se določi s preiskavo tankih rezin pod mikroskopom.
Žilnine
Žilnine nastajajo v globinah med globočninami in predorninami in so manj pogoste kot globočnine in predornine. Žilnine pogosto tvorijo dajke, sile in lakolite.
Razvrščanje Magmatske kamnine se razvrščajo po nahajališču, strukturi, mineralogiji, kemijski sestavi in geometriji magmatskega telesa.
Razvrščanje mnogih tipov različnih magmatskih kamnin nas lahko oskrbi s pomembnimi podatki o pogojih, v katerih so nastale. Za razvrščanje se uporabljajta dva kriterija: velikost delcev, ki je odvisna predvsem od zgodovine ohlajanja, in mineralna sestava kamnine. Bistveni minerali, ki tvorijo skoraj vse magmatske kamnine in so osnova za njihovo razvrščanje, so glinenci, kremen ali foiti, olivini, pirokseni, amfiboli in sljude. Vsi drugi prisotni minerali se v večini magmatskih kamnin prištevajo med nebistvene ali postranske minerale. Magmatske kamnine z drugimi bistvenimi minerali so redke. Mednje sodijo na primer karbonati.
V poenostavljenem razvrščanju se tipi magmatskih kamnin ločijo na osnovi tipa prisotnega glinenca in prisotnosti ali odsotnosti kremena, v kamninah brez glinencev in kremena pa po tipih prisotnih železovih ali magnezijevih mineralov. Kamnine, ki vsebujejo kremen, so s kremenom prenasičene kamnine. Kamnine s foitidi so s kremenom podnasičene kamnine, ker foitidi ne morejo obstajati v stabilni združbi s kremenom. thumb|250px|Porfir Magmatske kamnine, ki so izkristalile do te mere, da so zrna vidna s prostim očesom, se imenujejo faneritske kamnine. Kamnine s kristali, ki so premajhni, da bi bili vidni s prostim očesom, so afanitske kamnine. Na splošno velja, da so faneritske kamnine predvsem globočnine, afanitske pa predvsem predornine.
Magmatske kamnine z večjimi, jasno opaznimi kristali, vgrajenimi v finozrnato osnovo, se imenujejo porfirji. Porfirna struktura se je razvila v razmerah, v katerih so nekateri kristali zrasli do precejšnje velikosti preden se je izkristalila glavnina magme kot enakomerno finozrnato telo.
Struktura 250px|thumb|Primerek gabra s faneritsko strukturo; dolžina merilnega traku je 2,0 cm
Struktura je pomemben kriterij za poimenovanje vulkanskih kamnin. Vanjo so vključene velikost, oblika, orientacija in porazdelitev mineralnih zrn in razmerij med njimi in odloča, ali je kamnina tuf, piroklastična lava ali preprosto lava.
Struktura kljub pomembnosti ni ključna za razvrščanje vulkanskih kamnin. Za večino kamnin je najpogosteje potrebna kemijska analiza, predvsem za ekstremno fine kamnine in tufe, ki so nastali z vsedanjem vulkanskega prahu iz zraka.
Za razvrščanje globočnin je struktura manj kritična, saj je večina mineralov vidna s prostim očesom ali vsaj z lupo ali mikroskopom. Globočnine so, kar zadeva strukturo, manj raznolike in manj nagnjene k tvorjenju različnih struktur. Opis strukture se lahko uporabi za razločevanje različnih intruzivnih faz v velikih globočninskih telesih, na primer porfirnih robov od jedra telesa, profirnih skladov in subvulkanskih dajkov. Za razvrščanje globočnin se bolj pogosto uporablja mineraloška klasifikacija.
Kemijska sestava thumb|250px|Osnovna razvrstitvena shema magmatskih kamnin glede na njihovo mineralogijo. Če so poznana približna volumska razmerja mineralov v kamnini, se lahko iz diagrama odčita vsebnost kremena in ime minerala. Metoda ni natančna, ker je razvrščanje magmatskih kamnin odvisno tudi od drugih komponent in ne samo od kremena, v večini primerov pa je zelo dober prvi približek. Kadar modalni ali mineraloški podatki niso na razpolago, se za razvrščanje magmatskih kamnin uporabljata celotna vsebnost alkalij in SiO2 (TAS diagram). Kamnine so po teh kriterijih razvrčene v:
kisle (felzične) magmatske kamnine z veliko vsebnostjo SiO2 (> 63 %), na primer granit in riolit, srednje magmatske kamnine, ki vsebujejo 52 - 63 % SiO2, na primer andezit in dacit,