Lucij Ver (latinsko ) je bil leta 161 do svoje smrti leta 169 skupaj z Markom Avrelijem cesar rimskega cesarstva, * 15. december 130, Rim, † januar 169, Altinum, Rimsko cesarstvo.
Med svojim vladanjem je porazil oživljeno Partsko cesarstvo, njegov general Avidij Kasij pa je leta 164 opustošil partsko prestolnico Ktezifon.
Življenjepis Otroštvo in zgodnja kariera thumb|left|150px|Lucij Ver kot otrok
Lucij Ver je bil prvorojenec Avidije Plavcije in cezarja Lucija Elija, prvega posvojenega sina in naslednika cesarja Hadrijana. Rojen je bil v Rimu, kjer je preživel otroštvo. Imel je brata Gaja Avidija Kejonija Komoda in sestri Kejonijo Fabijo in Kejonijo Plavcijo. Stara starša po materini strani sta bila rimski senator Gaj Avidij Nigrin in nedokazana plemkinja Ignota Plavcija. Biološka stara starša po očetovi strani sta bila konzul Lucij Kejonij Komod in plemkinja Elija ali Fundanija Plavcija po očimovi strani pa cesar Hadrijan in cesarica Vibija Sabina.
Ko je Verov oče Lucij Elij na začetku leta 138 umrl, ja Hadrijan za svojega naslednika izbral Antonina Pija pod pogojem, da posvoji Vera in Hadrijanovega pranečaka Marka Avrelija in ju določi za svoja naslednika.
Antonin Pij je njegovo zahtevo izpolnil, vendar je takoj po Hadrijanovi smrti od Marka Avrelija zahteval, da spremeni svoje poročne načrte: zaroko s Kekonijo Fabijo bi moral razdreti in se zaročiti z Antoninovo hčetko Faustino. Razdreti bi se morala tudi Faustinina zaroka s Kekonijinim bratom Lucijem Komodom. Mark Avrelij se je z Antoninovim predlogom strinjal.H.A.Marcus, 6.2; Ver, 2.3–4; Birley, Marcus Aurelius, str. 53–54.
Ver je kot princ in bodoči cesar dobil izvrstno izobrazbo pod vodstvom slavnega slovničarja Marka Kornelija Fontona. Bil je odličen učenec, ki je rad pisal poezijo in imel govore. Svojo politično kariero je začel leta 153 kot kvestor. Konzul je postal leta 154 in ponovno leta 161 z Markom Avrelijem kot starejšim partnerjem.
Imenovanje za cesarja (161) Antonin Pij je 7. marca 161 umrl. Nasledil ga je Mark Avrelij, ki Hadrijanu ni bil kdo ve kako vdan,Birley, Hadrian to the Antonines, str. 156. ko je senat nameraval za cesarja imenovati samo njega, pa je zaradi spoštovanja do Hadrijana ponudbo odklonil, dokler ne bi enakih pooblastil dobil tudi Lucij Ver.HA, Verus, 3.8; Birley, Marcus Aurelius, str. 116; Hadrian to the Antonines, str. 156.
Senat je njegovo zahtevo sprejel in Luciju podelil imperium, tribunska pooblastila in naslov augusta.HA, Verus, 4.1; Marcus 7.5; Birley, Marcus Aurelius, 116. Mark Avrelij se je kot cesar uradno imenoval imperator Mark Avrelij Antonin Avgust, Lucij pa imperator cezar Lucij Avrelij Var Avgust. Prvič v rimski zgodovini se je zgodilo, da sta istočasno vladala dva cesarja.Birley, Marcus Aurelius, str. 117.
Oba cesarja sta bila uradno enakopravna, de facto pa je imel večjo oblast Mark Avrelij. Imel je dvakrat več konzulskih mandatov kot Lucij in bil pontifex maximus, tako da je bilo v javnosti povsem jasno, kateri cesar je bolj enakopraven. Njegov biograf je zapisal: »Ver uboga Marka kot pribočnik uboga prokonzula ali guverner cesarja«.HA, Verus, 4.2, Birley, Marcus Aurelius, str. 117, 278 sklic 4.
Oba cesarja sta takoj po imenovanju odšla v Castra praetoria, tabor pretorijske straže. Lucij je nagovoril zbrane pretorijance, ki so ju priznali za cesarja. Lucij jim je zatem, kot vsi cesarji za Klavdijem, obljubil posebno darilo,HA, Marcus, 7.9; Ver, 4.3; Birley, Marcus Aurelius, str. 117–118. ki je bilo dvakrat večje od tistih v preteklosti: 20.000 sestercev (5.000 denarijev) po osebi, za častnike še več. Pretorijanci so jima morali v zameno priseči zvestobo.HA, Marcus, 7.9; Ver, 4.3; Birley, Marcus Aurelius, str. 117–118; R. Duncan-Jones, Structure and Scale in the Roman Economy, Cambridge, Cambridge University Press, 1990, str.109. Procedura morda sploh ni bila potrebna, ker je njuno imenovanje potekalo mirno in brez nasprotovanj, vsekakor pa je bila dobra naložba za varnost v prihodnosti.Birley, Marcus Aurelius, str. 118.
Pijeve pogrebne svečanosti so bile, po pisanju biografa, dovršene.HA, Marcus, 7.10. Cesarja sta senatu predlagala, da se njunega adoptivnega očeta Antonina Pija pobóži, kar je senat brez ugovorov sprejel.HA, Marcus, 7.10–11; Birley, Marcus Aurelius, str 118. Antonna Pija so pokopali v Hadrijanovem mavzoleju, kjer so že bili pokopani Markovi otroci in sam Hadrijan.HA, Marcus, 7.10–11; Birley, Marcus Aurelius, str. 118. Tempelj, ki ga je Hadrijan posvetil svoji ženi Divi Faustini, so preimenovali v Tempelj Antonina in Faustine. Tempelj se je ohranil in je sedaj cerkev sv. Lovrenca.
Začetek vladanja (161-162) thumb|150px|left|Verov denarij
Lucij Ver se je kmalu po prihodu na prestol zaročil z enajstletno Markovo hčerko Anjo Lucilo, čeprav je bil formalno njen stric.HA, Marcus, 7.7; Birley, Marcus Aurelius, str. 118. Po zaročni slovesnosti so ustanovili sklad za pomoč revnim otrokom.
Cesarja sta dovolila svobodo govora, kar potrjuje Marulova komedija, v kateri ju brez posledic kritizira. Pod katerim koli drugim cesarjem bi bil zagotovo usmrčen.
Vladanje je bilo na začetku mirno in omogočilo Marku Avreliju, da se je povsem posvetil filozofiji in iskanju naklonjenosti prebivalstva.HA, Marcus, 8.3–4; Birley, Marcus Aurelius, str. 120. Nekaj manjših težav je nastalo spomladi leta 162, ko je Tibera prestopila bregove in uničila velik del Rima. Utonilo je veliko živine in v mestu je izbruhnila lakota.HA, Marcus, 8.4–5; Birley, Marcus Aurelius, str. 120. Mark in Lucij sta se osebno posvetila reševanju krize.HA, Marcus 8.4–5; Birley, Marcus Aurelius, str. 120. V prejšnjih časih so v obdobjih lakote cesarji oskrbeli italske skupnosti iz državnih žitnic.HA, Marcus, 11.3; Birley, Marcus Aurelius, str. 278.
Vojna s Parti (161-166) Začetek Pozno poleti ali zgodaj jeseni leta 161 je rimsko vazalno kraljestvo Armenijo napadel partski cesar Vologas IV.,HA, Marcus, 8.6; Birley, Marcus Aurelius, str.121; Jaap-Jan Flinterman, The Date of Lucian's Visit to Abonuteichos, Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik, 119 (1997), str. 281. izgnal armenskega kralja in ustoliči svojega kralja Pakorja iz Arsakidske dinastije. HA, Marcus, 8.6; Birley, Marcus Aurelius, str. 121.
V tem času je bil v Siriji guverner Lucij Atidij Kornelijan. Na tem položaju je ostal kljub temu, da mu je mandat potekel, domnevno zato, da zaradi njegove zamenjave ne bi prišlo do krize, ki bi jo lahko izkoristili Parti. Guverner Kapadokije, ki je bila v vseh armenskih konfliktih vedno na prvi bojni črti, je bil Mark Sedacij Severijan, Galec z velikimi vojaškimi izkušnjami, Lucian, Alexander, 27; Birley, Marcus Aurelius, str. 121. ki je bil pod močnim vplivom samozvanega lažnega preroka Aleksandra Abonutika.Birley, Marcus Aurelius, str. 121; R.L. Fox, Pagans and Christians, Harmondsworth, Penguin, 1986, str. 241–250. Abonutik je Severijana prepričal, da lahko sam zlahka premaga Parte in požanje vso slavo.Lucian, Alexander, 27; Birley, Marcus Aurelius, str. 121–122.
thumb|right|250px|Armensko kraljestvo okoli leta 150
Severijan je s svojo legijo, morda IX. legijo Hispana, Birley, Marcus Aurelius, str. 278, sklic 19. vdrl v Armenijo, kjer se je v Elegiji, mestu malo za kapadoško mejo, ujel v past partskega generala Kosroja. Severijan se je večkrat poskušal spopasti s Kosrojem, a je kmalu spoznal jalovost svojega pohoda in naredil samomor. Njegova legija je bila na pohodu, ki je trajal samo tri dni, popolnoma uničena.Dion, 71.2.1; Lucijan, Historia Quomodo Conscribenda, 21, 24, 25; Birley, Marcus Aurelius, str. 121–122.
Medtem je vojna grozila tudi v drugih delih cesarstva: v Britaniji, Retiji in Gornji Germaniji, kamor so malo pred tem preko limesa vdrli Hati iz Taunusa.HA, Marcus, 8.7; Birley, Marcus Aurelius, str. 122. Mark Avrelij na napade ni bil pripravljen. Izgleda, da Antonin Pij nanj ni prenesel nobenih vojaških izkušenj, saj je vseh 23 let njegovega vladanja preživel ob cesarju in ne v provincah kot večina njegovih cesarskih predhodnikov.HA, Pius, 7.11 in Marcus, 7.2; Birley, Marcus Aurelius, str. 103–104, 122. Na mesto pokojnega guvernerja Kapadokije Severijana je imenoval britanskega guvernerja Marka Stacija Priska,A.R. Birley, The Fasti of Roman Britain, 1981, str. 123. na njegovo mesto pa Seksta Kalpurnija Agrikolo.HA, Marcus, 8.8; W. Eck, Die Satthalter der germ. Provinzen, 1985, str. 65.
Z vzhoda je v Rim prišla še ena slaba vest: v bitki s Parti je bila poražena tudi vojska sirskega guvernerja Kornelijana in se je v neredu umaknila.HA, Marcus, 8.6; Birley, Marcus Aurelius, 123. Rimljani so na vzhod poslali oktepitve. V Kapadokijo je odšel afriški senator Julij Geminij Marcijan s svojo X. legijo Gemina iz Vindobone, kateri je priključil enote iz podonavskih legij.Corpus Inscriptionum Latinarum 8.7050–51; Birley, Marcus Aurelius, str. 123. Poleg njegovih enot so na vzhod odšle še tri popolne legije: I. legija Minervia iz Bonna v Gornji Germaniji,Incriptiones Latinae Selectae, 1097–1098; Birley, Marcus Aurelius, str. 123. II. legija Adiutrix iz Akvinka,Incriptiones Latinae Selectae, 1091; Birley, Marcus Aurelius, str. 123. in V. legija Macedonica iz Troesmisa.Incriptiones Latinae Selectae, 2311; Birley, Marcus Aurelius, str. 123.
Severne meje cesarstva so zaradi umika legij strateško oslabele, zato so guvernerjem ob njih ukazali, naj se, če je le mogoče, izogibajo konfliktom.HA, Marcus, 12.13; Birley,Marcus Aurelius, str 123. Poraženega Atidija Kornelijana je zamenjal Mark Avrelijev bratranec Mark Anij Libo, ki je bil mlad in ni imel velikih vojaških izkušenj.L'Année Épigraphique, 1972, str. 657; Birley, Marcus Aurelius, str. 125. Mark Avrelij je očitno raje izbral zaupnega kot talentiranega poveljnika.HA, Verus, 9.2; Birley, Marcus Aurelius, str. 125.
Pozimi leta 161-162 se je začel v Siriji kuhati upor, zato se je Lucij odločil, da se bo osebno vključil v vojno s Parti. Bil je močnejši in bolj zdrav kot Mark Avrelij in zato bolj primeren za vojaške dejavnosti. Dion, 71.1.3; Birley, Marcus Aurelius, str.123. Senat je njegovo odločitev odobril. Mark Avrelij je ostal v Rimu, ker je »mesto zahtevalo prisotnost cesarja«.HA, Verus, 5.8; Birley,Marcus Aurelius, str. 123.
Z Lucijem so odšli tudi pretorijanski prefekt Furij Viktorin, senatorja Mark Poncij Lelijan Lucij Sabin in Mark Jalij Bas in del pretorijske straže.Birley, Marcus Aurelius, str. 125. Viktorin je bil pred tem prokurator Galatije, kjer je dobil nekaj izkušenj o dogajanjih na vzhodu.H.G. Pfalum, Les carrières procuratoriennes équestres sous le Haut-Empire romain I–III, Pariz, 1960–1961, Supplément, Pariz, 1982, št. 139. Poleg tega je bil mnogo bolj usposobljen kot njegov pretorijanski partner Kornelij Repentin, za zaterega so govorili, da je prišel na položaj s posredovanjem Pijeve ljubice Galerije Lizistrate.HA, Pius, 8.9; Birley, Hadrian to the Antonines, str. 160–161. Repentin je imel položaj senatorja, vendar brez pravega dostopa do senatorskih krogov, tako da je bil naslov bolj kot ne samo za okras.HA, Pius, 8.9; Birley, Hadrian to the Antonines, 160–161.