Alkoholízem ima več nasprotujočih si opredelitev. Je pretirano in stalno oziroma periodično zauživanje alkoholnih pijač, ki povzroča veliko bolezni (cirozo jeter, vnetje živcev, duševno razkrojenost ipd.). Alkoholizem lahko prizadane tudi otroka, če nosečnica uživa alkohol (alkoholni fetalni sindrom).
Znaki alkoholizma Znaki alkoholizma so: velika oz. nepremagljiva želja po alkoholu, oslabljen nadzor nad količino zaužitega alkohola (oseba se ne zaveda količine zaužitega alkohola in tako težko preneha s pitjem), povečana toleranca za alkohol (za enak učinek opojnosti je potrebna vedno večja količina alkohola), telesna odvisnost od alkohola (v primeru daljšega časovnega obdobja neuživanja alkohola se oseba znoji, pojavi se tresavica rok, slabost, bruhanje, tesnoba, nasilnost, alkoholik tako rabi alkohol, da se povrne v normalno stanje oz. da se pomiri).
Alkohol kot droga Alkohol spada med droge, ki povzročajo največjo fizično in psihično odvisnost. Klasificiran je kot depresor, kar pomeni, da upočasnjuje dejavnost živčnega sistema. Alkohol ima tudi protibolečinski učinek, ki se pojavi nekje pri koncentraciji 0.8‰, z višanjem le-te pa se učinek krepi. Prekomerno zauživanje alkohola privede do pojava, ki se imenuje alkoholizem. Odtegnitev te droge, lahko povzroči alkoholni delirij. Z osebami, povezanimi z alkoholizmom, ki se jih napoti na zdravljenje odvisnosti, se ukvarjata psihiater in psihiatrija. Potrebno je dolgoročno mentalno zdravljenje osebe, povezane z alkoholom, in ustrezno nudenje pomoči njegovi družini ali drugim bližnjim. Rezultat alkohola v družini je v večji meri psihološkega in prav tako fizičnega nasilja, kjer so v največji meri prizadeti otroci v njihovi fazi razvoja.
Dejavniki tveganja Raziskave kažejo, da prekomerno uživanje alkohola v zgodnjih najstniških letih lahko samo neposredno vpliva na tveganje za nastanek alkoholizma, saj na takšno tveganje vplivajo tudi geni, znanstveniki jim pripisujejo 40 odstotno krivdo za odvisnost od alkohola.
Približno 40 odstotkov tistih, ki pričnejo piti alkohol pred 14 letom postanejo kasneje v življenju odvisni, 10 odstotkov tistih, ki do 20-tega leta alkohola ne uživajo, pa imajo težave z alkoholom kasneje v življenju. Okrog 40 odstotkov alkoholikov začne pretirano piti alkohol do konca adolescence.
Obstajajo dokazi, da se večina alkoholikov razvije v najstniških letih, ko okoljski dejavniki najbolj vplivajo na človeško telo. Stresno otroštvo močno vpliva na razvoj alkoholizma in na težave z drugimi drogami. Hkrati pa dobri medsebojni odnosi zmanjšujejo tveganje za razvoj alkoholizma.
Socialne ovire
Odnosi in socialni stereotipi lahko povzročijo ovire v odkrivanju in zdravljenju prekomernega uživanja alkohola. To predstavlja večje ovire za ženske kot moške. Strah pred stigmatizacijo lahko pripravi ženske zanikati, da skrivajo svoje pitje in da pričnejo piti same in ne v družbi. Ta vzorec, po drugi strani vodi družino, zdravnike in druge v sum, da je ta ženska alkoholik. V nasprotju z ženskami pri moških strah pred posledicami lahko pripravi moške priznati, da so zboleli za alkoholizmom, a ravno nasprotno kot ženske. Moški javno pokažejo svoje pitje, in pijejo v skupinah. Ta vzorec, po drugi strani vodi družino, zdravnike in druge v sum, da je ta človek alkoholik.
Jellinekova razdelitev alkoholikov thumb|left|120px|Biti ali ne piti α - alkoholik: Pije zaradi duševnih razlogov. Alkohol mu služi kot sredstvo za odpravljanje raznih težav. Pije več, kot je to v njegovem okolju v navadi. Posledice so vidne npr: telesno, v družini, v službi... β - alkoholik: Pojavljajo se že telesne posledice pitja (tudi zelo hude), vendar ni ne telesno ne duševno odvisen. Pije zato, ker je to v navadi v okolju v katerem živi. γ - alkoholik: Kaže jasno napredovanje od duševne v telesno odvisnost. Ima hudo okvarjen nadzor nad količino zaužitega alkohola, hkrati pa ni sposoben abstiniranja. Ko ne dobi alkohola, čuti močno željo po njem in kaže odtegnitvene znake. Posledice so hude na vseh področjih njegovega življenja. δ - alkoholik: Je izrazito telesno odvisen. Tak človek ni sposoben abstinirati, niti dneva ne more biti trezen, ne pojavljajo se odtegnitveni znaki. Ima pa nadzor nad zaužito količino pijače.
Definicija sindroma odvisnosti od alkohola Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je alkoholizem uživanje večjih količin alkoholnih pijač več kot leto dni, z izgubo nadzora nad pitjem ter pojavom telesnih, psihičnih in socialnih motenj. V splošnem pa moramo za diagnozo alkoholizma zadostiti vsaj trem od šestih simptomovTomori, M. in Ziherl, S. (Ur.). (1999). Psihiatrija. Ljubljana: Littera picta: Medicinska fakulteta.:
hrepenenje (sla po zaužitju), abstinenčni sindrom ali odtegnitveno stanje (v primeru pomanjkanja alkohola), zvišana toleranca (potreba po vse večji količini alkohola za enak učinek opoja). zanemarjanje drugih dejavnosti zaradi pitja alkohola težave pri obvladovanju pitja vztrajanje pri pitju kljub škodljivim posledicam
Odtegnitveno stanje Odtegnitveno stanje je fiziološko in duševno stanje, ki se pojavi po nenadnem prenehanju uživanja alkohola ali druge snovi, od katere je bila oseba odvisna. Znaki odtegnitvenega stanja so pri različnih snoveh različni, pri alkoholu pa so to: tresenje znojenje siljenje na bruhanje vznemirjenost thumb|right|250px|Konzumiranje alkohola širom sveta
Lastnosti alkohola
Alkoholne pijače najpogosteje sestavlja etanol. Molekula etanola je majhna, polarna, vodotopna molekula in spada med alifatske alkohole. Etanol z lahkoto prehaja preko celičnih membran in prehaja tudi preko hematoencefalne bariere ter placente. Nekaj, približno 3 g/dan, ga nastaja pri bakterijski fermentaciji ogljikovih hidratov v tankem črevesu.
Absorbcija alkohola Alkohol se po zaužitju absorbira v gastrointestinalnem traktu (GIT) s prosto difuzijo: 75 % v proksimalnem delu tankega črevesa 20 % v želodcu 5 % drugje Koncentracija alkohola v posameznih tkivih je odvisna od prekrvljenosti le-teh in deleža vode v tkivih.
Izločanje alkohola iz telesa Alkohol se izloči iz krvi v 8-10 urah. Večji del se razgradi v jetrih (90-98 %), medtem ko se preostali del izloči nespremenjen z urinom, znojem in izdihanim zrakom. Jetra 70 kg težkega človeka zmorejo v eni uri razgraditi do 10 ml (8g) alkohola, oksidacija pa poteka po treh metabolnih poteh: alkoholna dehidrogenaza (ADH): encim, ki se nahaja v citosolu hepatocitov (zelo majhne količine tega encima je mogoče najti še v možganih in testisih); po tej poti se metabolizira 90 % alkohola
Akutna intoksikacija z alkoholom Akutna intoksikacija je posledica zaužitja večje količine alkohola v sorazmerno kratkem času.
Koncentracija alkohola[‰] in simptomi:Tabela: Posledice različnih koncentracij alkohola v krvi. Može A. 2007: Odvisnost od alkohola. Idrija: Založba Bogataj, stran 22. 0,05 - 0,1 – Zelo šibek učinek, običajno brez značilnih simptomov, 0,1 - 0,49 – Pojavi se blaga evforija in običajno večja socialnost ter pomiritev, 0,5 - 0,79 – Zmanjšana globinska ostrina vida in daljši reakcijski čas, pojavi se uspavalni učinek, 0,8 - 1,1 – Pojavi se proti-bolečinski učinek, uspavalni učinek se ojača, pri nekaterih se pojavi nihanje razpoloženja 1,2 - 1,7 – Precej podaljšan reakcijski čas, rahle/zmerne motnje ravnovesja in koordinacije, prihaja lahko do nenadnih dremežev 1,8 - 2,4 – Izredno podaljšan reakcijski čas, močne motnje koordinacije in ravnovesja, nenadni dremeži, raztrupitev naslednji dan 2,5 - 3,4 – Znaki paralize, grobe motnje zavesti, koordinacije in ravnovesja, bruhanje, 3,5 - 4,0 – Možnost globoke kome, 4,0 - 5,0 – Možna smrt zaradi ustavitve dihalnih mišic in/ali srca.
Centralni živčni sistem (CŽS)
Čeprav laiki pojmujejo alkohol kot stimulator, je ta v resnici depresor CŽS. V začetni fazi je navidezna stimulacija posledica dezinhibicije določenih predelov CŽS - zaradi depresije inhibicijskih mehanizmov (pri nižjih koncentracijah deluje alkohol selektivno, saj je njegov učinek večji na inhibitorne kot na ekscitacijske sinapse). Alkohol zaradi inhibicije poveča tudi hitrost kitnega refleksa.Snov napisana iz razgovora z Dr. Mitjom Perušom, docentom za nevroznanosti na univerzi v Gradcu. (Najboljša referenca je tista, ki jo lahko preverimo v knjigi, na spletu...) Nekateri predeli CŽS so bolj občutljivi na alkohol. Retikularna formacija , predel v podaljšani hrbtenjači, je nanj še posebej občutljiv, zato so pri intoksikaciji z alkoholom prizadete funkcije raznih centrov, ki se v retikularni formaciji nahajajo. Eden izmed njih je ascendentni retikularni aktivacijski sistem (ARAS), ki skrbi za koordinacijo in integracijo vseh možganskih funkcij. Posledice delovanja alkohola na ta sistem so motorične, senzorične in psihične motnje. Predvsem so prizadete tiste višje funkcije zavesti, ki se jih moramo priučiti: človekova usmerjenost, razsodnost, njegovo samoobvladovanje, itd. Moteni so tudi spomin, koncentracija in razumevanje. V višjih merah prihaja tudi do motenj spanca (zaradi nezmožnosti možganov, da sprožijo spanec REM), je pa v merah do približno 1.4‰ lahko koristen kot uspavalo, saj povzroča daljši globoki spanec in manjšo občutljivost na okolico, ni pa uporaba alkohola kot ''zdravilo za spanje'' primerna za vsak dan, saj lahko povzroča nezmožnost prehoda v način spanja prez le tega (odvisnost). Vse te spremembe spremljajo še senzorične in motorične motnje (na primer motnje govora, ravnotežja). Pri hujši intoksikaciji alkohol prizadane tudi ostale dele CŽS in pride do splošnega inhibitornega učinka, zaradi katerega začno odpovedovati tudi razni drugi centri:
Respiratorni center: Zmanšana je odzivnost na spremembe pCO2; pri velikih koncentracijah (400 mg/dl ali vec) lahko nastopi depresija dihanja, ki je običajno vzrok smrti pri intoksikaciji z alkoholom.
Termoregulacijski center: Alkohol poveča izgubljanje toplote iz telesa zaradi povečanega pretoka krvi skozi kožo in GIT; višje koncentracije alkohola v krvi onesposobijo termoregulacijski center.Hein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 212. Srčno-žilni sistem: Alkohol na kardiovaskularni sistem vpliva z vazodilacijo (razširitvijo žil) in z znižanjem krvnega tlaka, kar pa lahko pri nekaterih povzroči nekoliko višji srčni utrip. Z vazodilacijo zmanjša možnost popolne zamašitve žile, z znižanim krvnim tlakom pa lahko pomaga tistim, ki imajo tlak običajno previsok, ni pa alkohol zdravilo, saj lahko ob uporabi kot le-to povzroča zasvojenost.
Posledice odvisnosti od alkoholaFišer Zobovič, M. (2004). Razširjenost alkoholizma med obiskovalci zdravstvene ambulante Lovrenc na Pohorju v starosti med 20 in 85 let in odnos manj tveganih pivcev do zmernega in kulturnega pitja alkohola ter do abstinentov. Pridobljeno z: http://www.lovrenc.si/datoteke/vsebina/las-v-obcini-lovrenc-na-pohorju/70_Razsirjenost_alkoholizma_-_diplomska.pdf . thumb|left|270px|Vpliv alkohola na telo Posledice odvisnosti od alkohola lahko razdelimo na tri velika področja: telesne, duševne in družbene posledice. Telesne posledice Odvisnost od alkohola pušča posledice na telesu iz dveh vzrokov. Najprej alkohol, ki je za telo pravzaprav strup, deluje neposredno na telesne organe. Poleg tega pusti telesne posledice tudi način življenja, ki ga odvisne osebe pogosto živijo. Odvisnost od alkohola povzroča naslednje telesne posledice:
Jetra Akutno uživanje alkohola, tudi v prekomernih dozah, kratkotrajno ne povzroča sprememb v delovanju jeter. Po dolgih letih uživanja alkohola pa lahko iz jeter nastane ciroza jeter.
Kri Alkohol zaradi povečanega izločanja adrenalina v začetni fazi povzroča hiperglikemijo, kasneje pa se lahko pojavi hipoglikemija.