thumb|proštija Kamen v Podjuni thumb|metanje kržejev v Kamnu v Podjuni
Kamen v Podjuni (nemško: Stein im Jauntal) je dvojezična, slovensko-nemška oz. nemško-slovenskaA. F. Reiterer: Lebenswelt Muttersprache, Das Slowenische und seine heutige Wahrnehmung – ein Bericht. In: K. Anderwald, P. Karpf, H. Valentin (Hg.): Kärntner Jahrbuch für Politik 2000. Klagenfurt 2000, 340-362.A. F. Reiterer: Minderheiten Wegzählen? Methodische und inhaltliche Probleme amtlicher Sprachenzählungen. In: M. Pandel [e.a.] (Hg.): Ortstafelkonflikt in Kärnten – Krise oder Chance? Wien 2004, 25-38. vas v občini Škocjan v Podjuni, leži na nadmorski višini 472 m in ima 207 prebivalcev (stanje 2001).
Kultura in znamenitosti Vas je kulturnozgodovinsko posebej zanimiva, ker pridejo v njenih šegah in navadah – zlasti v metanju kržejev v čast svete Liharde Kamenske – do izraza številni elementi slovenske kulturne in pravne zgodovine, ter preko procesov inkulturacije tudi številni tuji elementi (češčenje Liharde povzame grško in rimsko pomladno verovanje boginj Ceres in Demeter). V legendi o sv. Lihardi Kamenski imamo celo elemente karantanskega prava, saj je podarila svojemu sinu 5 slovanskih hub.Schnabl, Bojan-Ilija : Sveta Liharda kamenska, « Usmiljena mati Slovencev » in njeni podjunski štučeji. V: Nedelja (27.1.2013) str. 4–5.
Slovensko narečje Lokalna govorica spada pod rožansko narečje Smole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." Enciklopedija Slovenije vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2., ki je narečje slovenskega jezika in ki spada v koroško narečno skupinoToporišič, Jože. 1992. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, p. 183..
Katoliška župnijska cerkev Šentlovrenc
Cerkev sv. Lovrenca oz. Šentlovrenc v dekanatu Dobrla vas je verjetno bila ustanovljena že v 11. stoletju, verjetno znotraj nekdane utrdbe oz. nekdanjega gradu v Kamnu. Danes je župnjia dvojezična.Vgl.: Liste der Pfarren im Dekanat Eberndorf/Dobrla vas, http://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Pfarren_im_Dekanat_Eberndorf/Dobrla_vasŠtefan Singer: Kultur- und Kirchengeschichte des Jauntales: Dekanat Eberndorf, Klagenfurt/Celovec 1979 Prvič je bila omenjena leta 1238 in je del srednjeveške grajske utrdbe iz 12. stoletja. Leta 1458 je bila le-ta uničena, vendar so vidni še ostanki nekdanjega obrambnega obzidja.
Posamezni deli male cerkvice, ki je zgrajena na krnu, ki je na južni in vzhodni strani posebej strm, so bili zgrajeni v raznih obdobjih. Kripta, katere kor ima znotraj tri strani, navzven pa je poloblo obliko, pripada romaniki. Križni obok najdemo v ladiji v eni traveji ter v koru oz. v apsidi; rebra pa preidejo v zid. Trije zaključni zidaki so okrogli. Stolp je iz novejše dobe. Kripta se razteza proti ladji je razdeljena s štirimi okroglimi stebri; kižni oboki so zaobljeni, mala polkrogla okna so vgrajena v debelih zidovih (v ladji 9 nog, v koru 6 nog). Romanska zgradba je iz tufa. Na južni strani cerkve se nahaja kostnica, ki je znotraj osmerokotna, zunaj pa okrogla. Okrašena je s polkroglo školko („concha“) iz sklesanega kamna, ima šilaste gotske oboke, dve polkrogli špranji v zidu, vrata s šilastim gotskim obokom ter stožčasto streho nad zidnim vencem.
Katoliška cerkvica Šmarjeta na pokopališču Katoliška cerkvica na pokopališču je posvečena sv. Margareti Antiohejski, Šmarjeti in je prav tako romanskega izvora s kasnejšimi spremembami. V baročnem glavnem oltarju se nahaja kip sv. Margarete ter dva stranska kipa. Na južnem notranjem zidu so ostanki gotske poslikave s freskami.
Koroški križev pot Posamezne postaje koroškega križevega pota, ki vodi iz doline k župnijski cerkvi so ustvarili sodobni umetniki.
Znamenja Posebno zanimiva sta veliko in malo Lihardino znamenje na vasi.
Šege in navade Metanje štručejev ali kržejev se obhaja vsako prvo nedeljo v februarju pred župnijsko cerkvijo. Šega se navezuje na milostno delo svete Liharde Kamenske. Ohranjena je tudi posebna slovenska ljudska pesem o Lihardi Kamenski.Pavle Zablatnik: Od zibelke do groba : ljudska verovanja, šege in navade na Koroškem. Celovec 1982; Pavle Zablatnik: Ljudska verovanja, šege in navade na Koroškem. Celovec 1984; Striezelwerfen (brauchtumsseiten.de);
Slike
Promet Kamen v Podjuni dosežemo tako po cesti kot z vlakom. Postaja „Tinje-Kamen se nahaja na železniški progi Celovec - Pliberk. Glavna cesta pa povezuje Škocjan v Podjuni in Galicijo.
Literatura Schnabl, Bojan-Ilija : Sveta Liharda kamenska, « Usmiljena mati Slovencev » in njeni podjunski štučeji. V: Nedelja (27.1.2013) str. 4–5.
M. Jurič: Kulturarbeit im ländlichen Raum am Beispiel der zweisprachigen Gemeinde St. Kanzian in Kärnten, Klagenfurt 1985. I. Kavčič (Red.), A. Malle: Auf dem Weg durch die Zeit. Streifzug durch 90 Jahre Kultur in St. Kanzian, Klagenfurt 1996. F. Isop: Kirche und Geschichte. Festschrift 1106-2006, St. Kanzian 2006. A. Polluk: Die Bewältigungs- und Abwehrmechanismen bei der Erinnerung bezüglich des Holocaust und Nationalsozialismus in St. Veit im Jauntal / Št. Vid v Podjuni. Klagenfurt 2006.
Sklici in opombe
Glej tudi Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev Koroški Slovenci
Zunanje povezave
Občina Škocjan v Podjuni: Gemeinde St. Kanzian Prosvetno društvo Danica: Slovensko prosvetno društvo VInko Poljanec Škocjan : http://www.vipo.at/ Keltski muzej: http://www.keltenmuseum.klopein.at/
Kategorija:Škocjan v Podjuni