thumb|250px|Prostor za sodelanje v Berlinu Sodelanje, tudi sodelohttp://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/sodelanje#v, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, vpogled: 4. 1. 2015. ali coworking, v najširšem pomenu opredeljuje način dela, ki samozaposlenim in drugim profesionalcem omogoča, da si občasno ali stalno delijo delovni prostor z drugimi ustvarjalci iz svoje ali sorodnih panog, poleg prostora pa se termin navezuje tudi na skupnost, ki se znotraj njega ustvari.Cowper-Smith, Y., LaMarre, A. in Omar, F. (2015). An overview of models, grants and funding structures of shared space/coworking organizations. Guelph, ON: Community Engaged Scholarship Institute. Tako si zmanjšajo stroške najema prostoraGirvan, L. (2014). Building Capacity, Sharing Values: Shared Spaces and Social Purpose Real Estate. Tides Canada, Canada., hkrati pa s spontanim mreženjem z drugimi posamezniki najrazličnejših profilov pridobivajo nove izkušnje, zamisli, vstopajo v nove projekte in ustvarjajo inovacije.http://www.delo.si/druzba/delova-borza-dela/coworking-delijo-si-delovne-mize-in-zamisli.html , vpogled: 4. 1. 2015. Apliciranje sodela na delovnem mestu zaradi specifičnosti svojega delovnega prostora odpravlja socialno izolacijo samozaposlenih profesionalcev, ponuja priložnosti za pridobivanje novih projektov, del, profesionalnega razvoja ter izboljšuje pretok znanja in izkušenj.
Coworkinga se ne sme zamešati s co-workingom, ki predstavlja delo posameznikov, vpetih v vzpostavljeno/tradicionalno organizacijsko okolje (npr. podjetje), vezi med njimi pa so oblikovane na podlagi določenih norm (npr. zahtevan delovni čas), kulture (npr. smernice oblačenja) in formalizacije poslovanja (npr. sklenjena pogodba o zaposlitvi).
Prostor Pri sodelu je najprej pomembna skupnost, vendar pa se coworking kultura in filozofija največkrat materializirata v obliki odprte sodelovne platforme – coworking prostora.Perčič, E., Orel, M. in Piškorič, L. (2015). Stanje in potencial coworkinga v Sloveniji. Poligon, zavod za razvoj kreativnih industrij, Ljubljana. Da se ta platforma lahko primerno vzpostavi, je bistvenega pomena soustvarjanje s skupnostjo, v kateri deluje. Sodelovne skupnosti po navadi razpolagajo z izredno omejenimi sredstvi, zaradi česar se najemajo starejši prostori z dostopnejšo najemnino – ker financ za najemanje obrtnikov po navadi primanjkuje, je zelo dobrodošel tudi časovni vložek skupnosti za obnovo. Povezovanje s skupnostjo je pomembno tudi, ker mora biti platforma zasnovana po meri uporabnikov in se torej postopoma opremlja, medtem ko uporabniki platformo že uporabljajo.
Prostor se spreminja, prilagaja glede na trenutne vsebinske zahteve skupnosti, razvoj prostora pa se nikoli ne ustavi, ob uspešnem razvoju skupnosti se veča in nadgrajuje. Pri sodelovnih prostorih po navadi velja, da ne gre za klasične pisarne, funkcionalnosti prostora pa se razlikujejo glede na potrebe skupnosti. Uporabniki prostora si po navadi delijo velik prostor, ki jim služi kot pisarna, znotraj prostora pa lahko uporabljajo mnoge storitve, ki so jim na voljo glede na njihovo članstvo: konferenčna soba, privatne pisarne, kuhinjska niša, uporaba kavnih avtomatov, 3D tiskalnikov itd.Leforestier, A. (2009). The Co-Working Space Concept (projektno delo). CINE. Tak način ureditve je idealen za podjetnike, ki ne želijo upravljati svoje pisarne, se ukvarjati s kupovanjem pohištva, vzdrževanjem prostora in najemanjem pomočnika. Uporabniki lahko najamejo določene ali nedoločene prostore znotraj sodelovalnega prostora za različne časovne intervale (navadno od enega dneva do enega leta), ponudba pa je odvisna od samega sodelovnega prostora oz. skupnosti. Sodelanja ne definirajo značilnosti prostora, temveč principi dela.http://coworking.si/ , pridobljeno 4. 7. 2016.
Skupnost Proces vzpostavitve skupnosti je izredno zahteven, saj so specifike razvoja odvisne od osebnostnih značilnosti potencialnih coworkerjev, njihovih kariernih aspiracij in drugih potreb ter dinamike znotraj skupnosti. Skupnost se postopno razvija, saj se le tako lahko zgradi trdna skupnost uporabnikov, ki si medsebojno zaupajo.
Delavci v moderni dobi kažejo vse večje tendence k samostojnemu in neodvisnemu delu, medtem ko »tradicionalne službe« delavce lahko omejujejo. Profesionalci brez stabilne zaposlitve, t. i. svobodnjaki ali freelancerji imajo zato večji občutek svobode, samostojnosti, počutijo se srečnejši ter so učinkovitejši.Kubátová, J. (2014). The Cause and Impact of the Development of Coworking in the Current Knowledge Economy. V C. Vivas in P. Sequeiro (ur.), The Proceedings of the 15th European Conference on Knowledge Management (str. 571-577). London: Academic Conferences and Publishing International Limited. Kljub temu pa ima ta oblika dela tudi nekatere negativne vidike – nekateri poročajo o zahtevnejšem pridobivanju strank, nestabilnem pritoku denarja, občutku izolacije in potrebi po nakupu in uporabi potrebnih tehnologij, ki so lahko zanje predrage. Ker si svoje pisarne postavijo doma ali v najetem prostoru, imajo na svojem delovnem mestu manj fizičnega stika in komunikacije z drugimi ljudmi.Tadashi, U. (2013). What is Coworking?: A Theoretical Study on the Concept of Coworking. Hokkaido University Collection of Scholarly and Academic Papers, 265, 1–15. Ti problemi so rešeni z uporabo sodelovalnega prostora – svobodnjaki tako pridobijo prostor z vso potrebno tehnologijo in storitvami, prav tako pa jim ponuja možnost mreženja in izmenjavanja znanja. Nekateri s freelancerji razlagajo sam narast sodelovnih prostorov – v zadnjih dveh desetletjih je opazno znižanje števila redno zaposlenih delavcev v podjetjih, ki se raje odločajo za zaposlovanje freelancerjev in projektno-usmerjenih delavcev.Meel, J. V. in Brinkø, R. (2014). Working Apart Togerher. EuroFM Insight, 10-11. Zaradi povečanega števila samostojno delujočih mobilnih delavcev naj bi naraslo tudi število sodelovalnih prostorov. Uporabniki sodelovalnega prostora so navadno freelancerji, prav tako pa prostor uporabljajo posamezniki s polno zaposlitvijo, delno zaposlitvijo, študentje, posamezniki na materinskem ali starševskem dopustu, itd.
Med uporabniki sodelovnega prostora in dela skupnosti so pogosti predvsem mladi profesionalci, ki jim po končanem šolanju zaradi razmer na trgu dela ne preostane drugega, kot da izberejo samostojno pot. Sodelovne platforme so sicer različno segmentirane, vendar je večina samozaposlenih profesionalcev delujočih na polju kreativnih industrij. Dobrodošel je predvsem transfer znanja med različnimi profesionalnimi profili, saj naj bi ta prinašal višjo motivacijo za opravljanje delovnih nalog in spoznavanje nadarjenih posameznikov iz lokalne skupnosti, hkrati pa bi omogočal priložnosti za inovacije. Za sodelo je značilno, da daje podlago za profesionalno heterogeno skupnost, ki omogoča razvoj neformalnih odnosov ter predvsem predajanja znanja.
Sodelovni prostori se držijo vrednot: sodelovanje, skupnost, trajnost, odprtost in dostopnost.Spinuzzi, C. (2012). Working Alone, Together: Coworking as Emergent Collaborative Activity. Journal of Business and Technical Communication, 26(4), 399-441. Od uporabnikov sodelovnega prostora se pričakuje ne le souporaba in skrb za prostore, temveč tudi sodelovanje v življenju skupnosti in deljenju idej z drugimi prebivalci prostora.
Slovenske sodelovne platforme niso omejene z določenim segmentom uporabnikov, saj je transfer znanja in veščin med heterogenimi uporabniki tisti, ki lahko prinaša največje učinke.
Dejavnosti Pri sodelu je značilen poudarek na predajanju veščin skupnosti – izobraževanju na področju podjetništva, novih ekonomskih modelov (npr. množičnega financiranja), kreativnih industrij, podjetništva z visokimi družbenimi učinki in drugih znanj, ki jih samozaposleni profesionalci lahko ponudijo. Skupnost soustvarja večino programa dejavnosti, ali pa za njih daje vsaj pobudo.
Dogodki so lahko usmerjeni na opolnomočenje članov skupnosti, da lahko s pomočjo novih znanj bolje izvajajo projekte ali pa so usmerjeni navzven, z namenom, da pritegnejo širšo skupnost, ki sicer nima dnevnih sodelavnih potreb, ampak jih zanimajo obravnavane tematike, ki ljudem nudijo nova znanja ter perspektive.
Dogodki, organizirani v okviru sodela, po navadi potekajo znotraj njihovih prostorov, lahko pa se prestavijo v druge prostore ali na prosto. Sodelovne platforme nudijo tudi produkcijsko podporo uporabnikom, izvedbene storitve pa se lahko ponujajo tudi zunanjim ustvarjalcem, podjetjem, organizacijam.
Zgodovina
Izraz coworking je prvi začel uporabljati Bernie DeKoven leta 1999,Foertsch, C. in Cagnol, R. (2. 9. 2013). 'The History of Coworking In a Lifetime.' Sneto z naslova http://www.deskmag.com/en/the-history-of-coworking-spaces-in-a-timeline leta 2005 pa ga je Brad Neuberg uporabil za opis prostora.http://varnostnaspletu.si/coworking-je-vse-bolj-popularen , vpogled: 4. 1. 2015. Ta je sredi 90-ih let kot računalniški programer iz Silicijske doline dal odpoved v veliki korporaciji, da bi nadaljeval svojo kariero kot freelancer. Kljub temu, da je bil vesel, da se je umaknil iz korporacijskega okolja, je pogrešal družbo drugih, kar ga je pripeljalo do tega, da je ustanovil Spiral Muse Coworking Community, ki velja za uradni začetek coworkinga. V San Franciscu je tako ustanovil prvi prostor za sodelanje; v prostoru so sicer delali trije tehnološki delavci, med dnevom pa je bil prostor odprt tudi za druge. Sodelovalni prostor je vseboval iz majhnega števila miz, nekaj kavčev in kuhinjske niše. Mize so bile na voljo samozaposlenim delavcem za 100 dolarjev na mesec. Kljub temu, da se je prostor zaprl v roku enega leta, se je ideja tovrstnega dela obdržala. Drugi freelancerji iz San Franciscu so odprli nove coworking prostore, koncept pa se je hitro razširil po Združenih državah Amerike in po svetu.
Dandanes se taki prostori, namenjeni sodelanju, ustanavljajo po vsem svetu.Coworking DirectoryThe Economist V Združenih državah Amerike je danes skoraj 1000 takih prostorov, po svetu več kot 2000, vse bolj popularni pa postajajo tudi v Sloveniji.
Prostori za sodelo v Sloveniji
V Sloveniji je bila jeseni leta 2011 ustanovljena iniciativa Slovenia Coworking, s tem pa se je v Sloveniji začela hitro razvijati tudi kultura sodela. Ta se je v Sloveniji razvila kot odgovor na različne zaznane probleme, kot ključna dva problema so v študiji o rezultatih pilotnega projekta sodela avtorji Eva Perčič, Marko Orel in Luka Piškorič izpostavili kompleksno problematiko samozaposlenosti ob sočasnem gospodarskem pesimizmu, ki so jim pobudniki slovenskega sodelanja priča že od začetka gospodarske krize. Naraščajoče število samozaposlenih profesionalcev je v izredno negotovem položaju, saj imajo socialno varnost, velikokrat so na pragu revščine, pogosto pa jim primanjkujejo ključne podjetniške veščine in priložnosti za vzpostavitev novih vezi in pridobitev novih projektov, saj so socialno izolirani. Te moraš pripeljati v varno okolje, jim dati veščine in možnost, da začnejo razvijati projekte. Gospodarski pesimizem se pojavlja v okviru usihajoče industrije, bega možganov, praznih gospodarskih prostorov in splošnega mrtvila, ki je značilno predvsem za ekonomsko šibkejša slovenska področja.
Vizija, zakaj je vredno vlagati čas in trud v vzpostavitev sodelovalne kulture in z njo potrebne infrastrukture pobudniki coworkinga vidijo v razvijanju ustvarjalnih potencialov skupnosti uporabnikov ter ponovnem zagonu gospodarstva. Želja upraviteljev platform je ponoven zagon gospodarstva, ki temelji na spodbujanju kreativnih industrij in inoviranju novih ekonomskih modelov ter uravnoteževem razvoju urbanih središč in podeželja. Zaradi večplastnosti delovanja skupnosti kreativcev pa lahko učinki delovanja sodelovnih platform presežejo gospodarske okvire in prinesejo širše družbene spremembe.
V Sloveniji se je razvilo kar nekaj dobro izpostavljenih sodelovalnih skupnosti, ki prakticirajo vrednote sodelovne kulture.
ABC HUB