Marijino vnebovzetje, tudi véliki šmaren, vélika maša, šmarno, vélika gospójnica, je Marijanski praznik, ki ga katoliki obhajajo 15. avgusta, pravoslavni kristjani pa 28. avgusta. Marijino vnebovzetje je eden izmed največjih krščanskih praznikov, v Rimskokatoliški cerkvi eden od štirih zapovedanih in najpomembnejši Marijin praznik, ki ima vlogo Marijinega godu,Inocent Miller, Ob Marijinem vnebovzetju; v: Magnificat, letnik 13, številka 8, avgust 2026, stran 15. saj predstavlja datum konca njenega zemeljskega življenja. Slavili so ga že v apostolskih časih. Na ta dan se kristjani spominjajo, da je bila Marija ob izteku svojega življenja z dušo in telesom vzeta v Nebesa.
Marija je ena od štirih poznanih vnebovzetih oseb. Vse osebe so svetopisemske, kronološko pa si vnebovzetja sledijo takole:
Oseba Značilnosti vnebovzetja Svetopisemski odlomki Henoh, praočak Vnebovzetje je samo omenjeno. Razviden je pomen izraza, in sicer, da je Bog nekoga zase vzel k sebi. ; ; Elija, prerok Vnebovzetje je opisano. Kot priča dogodka je omenjen Elijev naslednik Elizej. ; Jezus, Marijin sin Vnebovzetje je opisano. Kot priče dogodka so omenjeni apostoli. Za Jezusovo vnebovzetje teologija običajno uporablja izraz Jezusov vnebohod, kljub temu pa navedeni svetopisemski odlomki štirikrat uporabijo formulacijo vzet v nebo (ali nebesa). Od štirih znanih vnebovzetij se Jezusovo razlikuje po tem, da Jezusu kot edinemu »ni bilo dano« neizkusiti smrti pred vnebovzetjem. ; ; ; ; primerjaj še Marija, Jezusova mati Od štirih znanih vnebovzetij Marijino kot edino ni omenjeno nikjer v Svetem pismu. To je nekoliko presenetljivo, glede na to, da je na primer kronološko zadnje svetopisemsko delo, Evangelij po Janezu, nastalo okoli leta 100, kar je več desetletij po Marijinem vnebovzetju, in da ga je napisal apostol Janez Evangelist, ki je po Jezusovi smrti Marijo vzel k sebi kot njen varuh in skrbnik () in da je skoraj zagotovo moral biti navzoč v njenem življenju vse do konca. Omenjajo samo novozavezni apokrifi.
O Marijinem vnebovzetju ali zaspanju (latinsko dormitio) so najstarejši ohranjeni spisi le apokrifi, med njimi Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije.Zakaj veliki šmaren obhajamo 15. avgusta?, Druzina.si, pridobljeno 18. avgust 2025.
Najpomembnejši dokument na to temo je napisal papež Pij XII., ki je 1. novembra 1950 izdal apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus, v kateri je ex cathedra razglasil versko resnico o Marijinem vnebovzetju. V zaključnem delu konstitucije je zapisal:
Ta dogma velja v Rimskokatoliški cerkvi, vendar pa je bila vera v Marijino vnebovzetje zelo razširjena že prej in to tudi v številnih drugih krščanskih cerkvah. Tudi v pravoslavnih cerkvah verjamejo, da je bilo Marijino telo po smrti čudežno prenešeno v Nebesa, in 15. avgusta praznujejo ustrezni praznik. Ta praznik se imenuje v Srbski pravoslavni cerkvi Velika gospojina, v številnih drugih pravoslavnih cerkvah pa Marijino zaspanje (naprimer rusko Успение Богородицы). V tistih pravoslavnih cerkvah, kjer še uporabljajo julijanski koledar, je ta praznik seveda na 15. avgust po njihovem koledarju (28. avgusta po gregorijanskem koledarju).
Od leta 1992 dalje je Marijino vnebovzetje tudi v Sloveniji dela prost dan. Slovenski katoliki na ta dan množično romajo v številna Marijina romarska središča, pri čemer so posebno priljubljena:
Bazilika Marije Pomagaj, Brezje Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora Bazilika Marije, Božje Matere, Sveta Gora Cerkev Marijinega vnebovzetja, Turnišče.
Sklici
Zunanje povezave
Praznik Marijinega vnebovzetja Veliki šmaren - Praznik Marijinega vnebovzetja Marijino vnebovzetje na svetniki.org
Kategorija:Krščanski prazniki Kategorija:Devica Marija Kategorija:Dogodki v avgustu