Uravnavanje jeze vključuje zmanjševanje učinkov jeze, kot so negativna čustvena občutja in psihološko vzburjenje. Terapije oz. strategije za uravnavanje jeze temeljijo na konceptu, da se lahko posameznik nauči nadzorovati svoje odzive na stvari oz. ljudi, ki posamezniku vzbujajo občutke jezeControlling Anger -- Before It Controls You. (n.d.). Retrieved January 25, 2015, from http://www.apa.org/topics/anger/control.aspx?item.
Obstajajo različni načini uravnavanja jeze, kot so sproščanje, kognitivno restrukturiranje, reševanje problemov, boljše komuniciranje, uporaba humorja, spreminjanje okolja itd.
Vpliv uravnavanja jeze na vedenje Jeza in šport Znanstveniki so se ukvarjali tudi z vprašanjem kako jezo izražajo oziroma se nanjo odzivajo športniki. Stephanie Van Goozen, Nico Frijda in Nanne Van de Poll (1994) Van Goozen, S., Frijda, N., in Van de Poll, N. (1994). Anger and Aggression in Women: Influence of Sports Choice and Testosterone Administration. Aggressive Behavior, 20(3), 213-222. so raziskovali vpliv izbire športa na jezo in agresivno vedenje pri športnicah. Želeli so preučiti agresivno vedenje pri športnicah, preučiti povezavo med jezo in agresivnim vedenjem in preveriti, če je prognoza jeze merjena z vprašalnikom ASQ dober napovedovalec jeznega vzburjenja ter agresivnega vedenja pri laboratorijsko povzročeni jezi. Pričakovali so, da bodo ženske, ki sodelujejo pri agresivnih športih bolj izkušene pri izražanju agresivnega vedenja ter bodo zaradi tega posledično izražale bolj agresivno vedenje v izzivalni situaciji. Vzorec je bil sestavljen iz žensk, ki sodelujejo v agresivnih športih (npr. boks, wrestling, ragbi ipd.) in pa neagresivnih športnic (rekreativnih plavalk). Poskus so izvedli v laboratoriju in sicer v studiu, kjer so snemali vedenje udeleženk. V sobi sta bili tudi dve žarnici, ki sta povzročali, da je temperatura v sobi naraščala do stanja, ko je postalo neznosno vroče. Poleg tega pa so bile izpostavljene stresnim nalogam in izzivanju neprijaznega študenta. Z različnimi testi so eksperimentatorji preverjali spremembe v vokalni intenzivnosti, avtonomnem vzburjenju, agresivnem vedenju, subjektivnem ocenjevanju jeze in nagnjenosti k jezi. Med skupinama niso odkrili posebnih razlik v odzivanju z jezo.
Drugi raziskovalci (npr. J.P. Maxwella in E. Mooresb (2007)) Maxwella, J.P. in Mooresb, E. (2007)). The development of a short scale measuring aggressiveness and anger in competitive athletes. Psychology of Sport and Exercise, 8(2), 179-193. , ki so se ukvarjali s povezavo med jezo in športom pa so nasprotno ugotovili, da obstaja razlika v agresivnosti med športi, kjer do stika pride in tistimi, kjer do stika ne pride, ter da sta jeza in agresivno vedenje povezana.
Nasilje Stevenson (1997) Stevenson, H. C. Jr. (1997). “Missed, Dissed, and Pissed”: Making Meaning of Neighborhood Risk, Fear and Anger Management in Urban Black Youth. Cultural Diversity and Mental Health, 3(1), str. 37-52. pa je v svoji raziskavi preučeval, kako okolje, v katerem živijo temnopolti najstniki, vpliva na njihovo izražanje jeze in ali ni nemara jeza le obramba pred njihovim okoljem. Številni temnopolti najstniki živijo v soseskah, ki so prepredene z nasiljem. Po podatkih Ameriškega statističnega urada (1990) je umor glavni vzrok smrti pri temnopoltih moških, starih 15-44 let; za najstnike, stare 12-19 let pa je dvakrat bolj verjetno, da bodo žrtve umora kot za odrasle. Kar 33% temnopoltih moških je ali v zaporu ali na pogojnem izpustu. Vpliv na razvoj jeze ima družba – stereotipno dojemanje temnopoltih je, da so agresivni in nevarni kriminalci. Takšna podoba lahko vpliva na razvoj lastne identitete, jeze in nasilnega obnašanja. Pomembno vlogo igra skupnost - Sampson in Groves sta odkrila, da vpliva tudi nadzor, ki ga ima soseska nad mladimi - zmanjša nasilje in izražanje jeze.
Stevenson je ugotovil, da ima največji učinek na občutenje jeze strah. Kaže, da bodo tisti najstniki, ki se bojijo, da bodo sami doživeli nasilje, manj verjetno izkusili jezo, izrazili pa jo bodo tudi na manj agresivni način. Družinska podpora najbolj vpliva na supresijo jeze. To nakazuje, da družinsko okolje igra pomembno vlogo pri učenju zadrževanja jeze. Izsledki nakazujejo, da bolj kot se najstnik boji okolice in več podpore kot ima, manjša je verjetnost izbruhov jeze. Kaže, da če se posameznik ne boji ovir v okolju ali ne dojema okolico kot potencialno nevarnost, večja je verjetnost, da se bo jezno odzval na dogajanje v okolju. To, da se na nevarnosti odzovejo s pomanjkanjem strahu, bi lahko predstavljalo figuro avtoritete in moči. Gre za alternativni odziv in spopadanje na okolje, ki se pogosto zdi brezupno, nevarno in strašljivo. Raziskava je imela tudi pomanjkljivosti – nanašala se je le na temnopolte najstnike v urbanih okoljih, zato izsledkov ne moremo posplošiti še na druge etnične skupine.
Jeza in nasilne video igrice
Raziskave kažejo, da igranje nasilnih videoigric sproži agresivnejšo reakcijo, kot če bi igrali nenasilneGiumetti, W.G., Markey, M. P. (2007). Violent video games and anger as predictors of aggression. Journal of Research in Personality, 41(6), 1234-1243.. Na dvoumno zgodbo bi se tisti, ki bi nasilne igrice igrali, odzvali z agresivnejšimi odgovori, npr. pri prometni nesreči bi preklinjali, se stepli, medtem ko bi tisti, ki bi igrali nenasilne videoigrice imeli milejše odgovore, npr. fotografirali bi nesrečo, se pozanimali po avtomobilskem zavarovanju. Hitra jeza kot značajska poteza pa na agresivne odzive nima velikega vpliva. Posamezniki, katerih značajska lastnost je hitra jeza, postanejo z izpostavljanjem nasilnim video igricam bolj agresivni, kot če bi bili izpostavljeni nenasilnim. V nasprotju pa na posameznike, katerih hitra jeza ni značajska lastnost, nasilne video igrice nimajo velikega vpliva.
Dokaj ključno vlogo pa igra tudi igralni čas. Raziskave so pokazale, da pri tistih, ki igrajo nasilne videoigrice 20 minut pride do večjih sprememb v doživljanju jeze, kot pri tistih, ki bi igrali 60 minut. Tako ženske, kot udeleženci, ki navadno ne igrajo nasilnih video igric, dosežejo večje spremembe v doživljanju jeze, kot moški oziroma tisti, ki igrajo nasilne video igriceDevilly, G. J., Callahan, P., Armitage, G. (2012). The effect of violent videogame playtime on anger. Australian Psychologist, 47(2), 98-107..
Igranje nasilnih videoigric pa ima tudi vpliv na prepoznavanje čustev iz mimike obraza. Tisti, ki igrajo nasilne videoigrice kasneje prepoznajo veselo mimiko, kot tisti, ki igrajo nenasilne videoigrice. Posameznik, ki je izpostavljen nasilnim videoigricam je namreč bolj pozoren in prej zazna jezo, če je ta v neki določeni situaciji prisotna in ob tem obstaja večja verjetnost, da se bo razvilo jezno in agresivno vedenje. Kirsh S. (2007). Violent video game play impacts facial emotion recognition. Aggresive behavior, 33, 353-358
Terapije za uravnavanje jeze
Glasbena terapija Glasba je po navadi ustvarjena z namenom izražanja čustev skladatelja in vzbujanja enakih čustev v poslušalcih, s čimer se ti lahko poistovetijo in pomirijo. Na to temo je bilo izvedenih nekaj raziskav, ki so ugotavljale povezavo med učinkom glasbe na jezo oziroma na njeno uravnavanje.
Na vzorcu 14 moških forenzičnih psiholoških pacientov so Hakvoort, Bogaerts, Thaut in Spreen (2013) Hakvoort, L., Bogaerts S., Thaut, M. H. in Spreen M. (2015). Influence of Music Therapy on Coping Skills and Anger Management in Forensic Psychiatric Patients: An Exploratory Study. International Journal of Offender Therapy and Comparative Criminology, 59(8), 810–836. preverjali, če glasbena terapija poveča zmožnost nadzora jeze in odklonskga vedenja. Polovica udeležencev je bilo vključenih v glasbeno terapijo (eksperimentalna skupina), polovica pa v terapije, ki ne vključujejo glasbe (kontrolna skupina). Vsak udeleženec je bil deležen dvajset individualnih enournih terapij. Po teh so izvedli še dve dodatni skupni srečanji, ki so jih posneli. Izkazalo se je, da je izključno na podlagi posnetkov glavni raziskovalec lahko devet od 14 udeležencev pravilno razvrstil v kontrolno in eksperimentalno skupino (brez predhodnjih informacij o razporeditvi udeležencev v skupini). Eksperimentalna skupina - skupina, ki je bila vključena v terapijo z glasbo - je bila po terapijah bolj dovzetna za uporabljanje novo naučenih veščin za spoprijemanje z jeze kot kontrolna, avtorji pa predvidevajo tudi pospešen proces spreminjanja vedenja ob vključenosti v glasbene terapije.
Vpliv glasbe na doživljanje jeze sta proučevala tudi Sharman in Dingle (2015) Sharman, L. in Dingle, G. A. (2015). Extreme Metal Music and Anger Processing. Frontiers in Human Neuroscience, 9, 272. http://doi.org/10.3389/fnhum.2015.00272.. Natančneje, preverjala sta, če je tudi ekstremna glasba, kot je heavy metal, način spoprijemanja z jezo. Predpostavila sta, da se bo eksperimentalni skupini (,ki je v jezi poslušala ekstremno glasbo) povišal tako srčni utrip kot tudi subjektivna ocena jeze in da se bodo v primerjavi s kontrolno skupino (,ki v jezi ne posluša glasbe) po eksperimentu udeleženci eksperimentalne skupine počutili bolje. Rezultati avtorjev kažejo, da se, kot pričakovano, sovražnost, vzdražljivost in stres v jezi povečajo in po tem znižajo, ne glede na to ali poslušamo glasbo ali ne. Srčni utrip pri kontrolni skupini po tem upade, pri eksperimentalni pa ostane približno enak, iz česar sta avtorja sklepala, da se jeza s poslušanjem ekstremne glasbe ne poveča, temveč se ujema z ravnjo psihične vzburjenosti in s tem prispeva k povečanju pozitivnih čustev, katera so doživljali udeleženci eksperimentalne skupine. Pred in po stanju jeze pa so udeleženci rešili vprašalnik, katerega analiza je pokazala, da se pri eksperimentalni skupini povečata tudi navdihnjenost in aktivnost. O tej raziskavi je poročal tudi mednarodni časopis Guardian. Članek lahko preberete tukaj Listening to 'extreme' music makes you calmer, not angrier, according to study. (2015, June 22) URL: http://www.theguardian.com/music/2015/jun/22/listening-heavy-metal-punk-extreme-music-makes-you-calmer-not-angrier-study.
Sezer (2012) Sezer, F. (2012). The psychological impact of Ney music. The Arts in Psychoterapy, 39(5), 423-427. je v svoji študiji ugotavljal ali ima terapija z glasbo, natančneje turškim instrumentom podobnim flavti, pozitiven efekt na zmanjševanje jeze študentov. V raziskavi je sodelovalo 14 študentov, starih od 18 do 23 let. Rezultati prikazujejo veliko razliko med kontrolno in eksperimentalno skupino po koncu študije, saj se je stopnja jeze v eksperimentalni skupini zelo zmanjšala, na drugi strani pa je pri kontrolni skupini ostala nespremenjena. Rezultati kažejo, da ima glasba relativno pozitiven efekt na zmanjšanje jeze, vendar je treba omeniti, da je bil vzorec raziskave manjši, zato ni enostavno potegniti zaključka in generalizirati ugotovitve študije.
Na vzorcu 48 moških v izraelskem zaporu, so Bensimon, Einat in Gilboa (2012) Bensimon, M., Einat, T., & Gilboa, A. (2015). The impact of relacing music on prisoners' levels of anxiety and anger. International Journal Of Offender Therapy And Comparative Criminology, 59(4), 406-423. v študiji raziskovali ali sproščujoča glasba vpliva na stopnjo jeze zapornikov. Udeleženci so bili razdeljeni na eksperimentalno in kontrolno skupino. Eksperimentalna skupina je bila izpostavljena trem zaporednim tednom sproščujoče glasbe, kontrolna skupina pa glasbi ni bila izpostavljena. Rezultati kažejo, da se je stopnja jeze pri eksperimentalni skupini postopno zmanjševala, pri kontrolni skupini pa je ostajala na približno enakem nivoju. Zaključimo lahko, da ima sproščujoča glasba pozitiven efekt na problematično in napeto okolje, kot je zapor. Glasba namreč povzroči boljše vzdušje in tudi zaporniki se med seboj lahko bolj povežejo.