thumb|Ulmer Münster thumb|Notranjost, pogled v kor thumb|Južna ladja thumb|Pogled proti vrhu zvonika
Glavna cerkev v Ulmu (nemško: Ulmer Münster) je bila zgrajena v gotskem slogu v Ulmu, nekdanjem Svobodnem cesarskem mestu. Leta 1890 končan, ima 161,53 metrov visok stolp, ki je najvišji dokončani zvonik na svetu. Temeljni kamen za rimskokatoliško cerkev je bil položen leta 1377. Skozi oznanjevanje ulmskega reformatorja Konrada Sama in poznejšo uvedbo luteranske veroizpovedi, je postala v letu 1520/1522 gotska cerkev kraj čaščenja protestantske cerkve. Do leta 1894 je bila v lasti mesta Ulm, potem je prišla v posest protestantske cerkve Ulm. Ob koncu druge svetovne vojne 1944/1945 je večinoma nepoškodovana preživela bombardiranje mesta Ulm. Čeprav jo pogosto označujejo "stolnica" zaradi njene velike velikosti, cerkev ni stolnica, saj nikoli ni bila sedež škofa.
Dejstva thumb |left|Ulmer Münster (po 1894) thumb | Ulmer Münster, 1887 Münster je največja gotska stavba v južni Nemčiji in kulturni spomenik. Z 161,53 m višine ima najvišji zvonik v današnjem svetu. Kor cerkev ima desno in levo dva korna stolpa, ki segata do višine 86 m. Cerkvena stavba je 123,56 metrov dolga in 48,8 m široka. Ladja je visoka 41,6 metra, višina stranskih ladij je 20,55 metra. Cerkev ima približno 190.000 kubičnih metrov prostora. Visok zahodni stolp obremenjuje temelje z maso 51.500 ton. Pri polaganju temeljnega kamna leta 1377, je bila to župnijska cerkev, cerkev državljanov. Financiralo jo je skoraj 10.000 državljanov mesta. Ker stolnica ni bila nikoli mišljena kot škofija, ima samo en osrednji zahodni stolp in dva stolpa v koru načrtovana že od samega začetka. Zato v cerkvi ni kripte, ne grobnic.
Stolnica ima 2.000 sedežev v normalni postavitvi. Ko imajo Württembergischen Landesposaunentag (glasbeni dogodek), ki v Ulmu poteka vsaki dve leti, dodajo sedeže za 4500 igralcev instrumentov. V srednjem veku je 20.000 do 22.000 ljudi, kot je bilo v navadi, stalo v službi božji.
Na glavni stolp se lahko povzpne po 768 stopnicah do galerije v zgornji tretjini zvonika na višini 143 m.Wolfgang Lipp: Begleiter durch das Ulmer Münster. Hrsg.: Evang. Gesamtkirchengemeinde Ulm, 1977, S. 3 Od tam lahko obiskovalci uživajo v izjemnem razgledu na mesto in okolico. V nekaterih dnevih v letu, ko piha fen, se vidi čez vso Gornjo Švabsko do Alp. Cerkev je bila do 30. oktobra 2025 najvišja cerkev na svetu, ko jo je z 162,5 metra presegla še ne dokončana bazilika svete Družine v Barceloni z izgradnjo spodnjega dela križa na stolpu Jezusa Kristusa.
Arhitekturna zgodovina Gradnja med 1377–1543 thumb|Višina Ulmer Münsters v primerjavi s stolnico v Kölnu, Frauenkirche v Münchnu, Kaiser-Wilhelm-Gedächtniskirche in stolnico v Aachnu thumb|Tloris
Ker so se v 14. stoletju vedno znova dogajali nemiri, so se ulmsko župnijsko cerkev, ki je bila prej kakšen kilometer izven mesta, državljani namenili zgraditi znotraj mestnega obzidja. Bili so naveličani, da so odrezani od Cerkve, kot se je zgodilo na primer leta 1376 med obleganjem Ulma cesarja Karla IV. Želeli so tudi, da bi bili neodvisni od samostana Reichenau, ki je bil lastnik cerkve od leta 813, zgrajene pod cesarjem Karlom Velikim.
Zato so se odločili za novo gradnjo cerkve znotraj mestnega obzidja, ki so jo financirali prebivalci sami. Mesto je imelo takrat komaj 10.000 prebivalcev. Dne 30. junija 1377 je bi položen temeljni kamen, ki ga je položil župan Ludwig Krafft v družbi glavnega arhitekta Heinricha Parlerja starejšega. Ta je že prej pridobil izkušnje pri gradnji glavna cerkev svetega Križa v Schwäbisch Gmünd. Mojster Heinrich Parler, ki je že prej delal na stari župnijski cerkvi v Ulmu, je seveda izdelal načrt tudi za Ulmer Münster. Ta načrt je obsegal dvoransko cerkev s tremi ladjami enake višine, zahodni stolp in dva korna stolpa. On je tudi zgradil kor in spodnje dele kornih stolpov.
Kor, ki ima dolžino 29 metrov in čisto širino 15 metrov, je že imel čas, da prepozna obseg predlaganega projekta.
Leta 1381 je gradnjo prevzel Michael Parler, ki je pred tem delal na stolnici v Pragi. Nadaljeval je gradnjo ladje, ki je bila prvotno zasnovana kot triladijska dvoranska cerkev s skoraj enako širokimi in visokimi ladjami. Med letoma 1387–1391 je gradnjo vodil mojster Heinrich III. Parler.
Leta 1392 je Ulrich Ensinger, tudi Ulrich von Ensingen, prevzel upravljanje gradnje, ki je pred tem delal v Pragi in stolnico v Strasbourgu. Sanjal je 150 m visok glavni stolp. Dne 25. julija 1405 je bil Münster posvečen, a pokrit le z začasno streho. Matthäus Ensinger, Ulrichov sin, je prevzel leta 1446 upravljanja gradnjo (do 1463). V 1449 je končal v prezbiteriju lok, 1452 pa obok severne ladje.
Nov arhitekt Matthäus Böblinger je 1477 spremenil načrte, predvsem tiste na glavnem stolpu. V njegovem času (do leta 1494) se je zgodila prva velika škoda: leta 1492 je na novo narisal nižje stranske ladje, da je razbremenil stene glavne ladje. Arhitekt Burkhard Engelberg iz Augsburga je prevzel gradnjo in vodil vse potrebne varnostne ukrepe: okrepitev temeljev zahodnega stolpa, rušenje težkega stranskega oboka, razdelitev stranskih ladij z vitkimi stebri in izgradnjo lažjih obokov.
V letih 1530/1531 se je začelo prebivalstvo Ulma nagibati v protestantsko vero. Tako imenovani ikonoklazem je padel na 19. junij 1531 na 60 oltarjev, vključno z glavnim oltarjem, kot žrtev. Pred tem so imeli mestni svet, vendar so lastniki oltarjev hoteli prinesti le-te na varno. Ostanke oltarjev so prinesli najprej v skladišče (nekateri so zdaj v vaških cerkvah v bližini).
Leta 1543 se je - zaradi domačih političnih napetosti, pa tudi reformacije in preprosto zaradi pomanjkanja denarja - gradnja ustavila. Glavni stolp je imel v tem času višino okoli 100 m, korna stolpa sta bila vsak približno 32 m visoka. Od leta 1543 do izgradnje, je gradnja stala več kot 300 let. Bakrorez iz okoli 1650 De Merian Sueviae kaže stanje strukture.
Gradnja med 1844 – 1890 Leta 1817 so v notranjosti stolnice naslikali sive freske. S pojavom nove blaginje se je gradnja leta 1844 nadaljevala. Začelo se je z varnostnimi ukrepi za nadaljnjo gradnjo na splošno in s širitvijo kornih stolpov. Gradbena mojstra v tem obdobju sta bila do 1870 Ferdinand Thrän in nato Ludwig Scheu (1871-1880).
Od 1880 so delali ohranitvene ukrepe, ko se ponovno začne gradnja leta 1885 z zaključkom glavnega in zahodnega stolpa. S postavitvijo vrška, ki je bil končan 31. maja 1890 je stolnica dobila današnjo podobo. Odgovoren za to fazo gradnje je bil August von Beyer. Glavni stolp se je povečal v primerjavi s prvotnimi načrti za deset metrov. Ob natančnejšem pregledu je bilo mogoče zaznati tudi rahel ovinek na najvišjem nivoju. Menijo, da je bila sprememba narejena tako, da zvonik stolnice v Kölnu (157 metrov), ne bi bil višji od Ulmskega. Ulmer Geschichte(n): Die Ulmer und ihr Münster , abgerufen am 4. Dezember 2014.
29. junija 1890 je bilo dokončanje zaznamovano s slovesnostjo, na kateri je 320 pevcev pod vodstvom stolnega organista Johannesa Grafa zapelo oratorij Elija, Felix Mendelssohn Bartholdyja. Zbor je bil ustanovljen v istem letu kot klub za klasično cerkveno glasbo.
Po 20. stoletju V uničujočih letalskih napadih na Ulm 17. decembra 1944, je bila stolnica komaj poškodovana, čeprav so bile skoraj vse druge zgradbe na trgu težko zadete. Samo okna iz 19. stoletja so bila uničena, drugi umetniški zgodovinsko pomembni srednjeveški vitraji so bili že prej preseljeni iz cerkve. Tik pred vojno je eksplodirala bomba v prezbiteriju, njen učinek je še vedno viden s pojavom novih razpok v stenah.
Da bi stolnico obnovili, so letno porabili več 100.000 €.
Umetnine v in okoli stolnice Pozni srednji vek thumb|180 px||left|Schmerzensmann (kopija), Hans Multscher (1429) na srednjem stebru zahodnega portala
Oblikovanje portalov Omembe vredni so oblikovani timpanoni portalov stolnice. Nekateri imajo še posebej kompleksen in prefinjen teološki program. V nasprotju z večino, je timpanon glavnega zahodnega portala, 3-ločen predprostor, s poslednjo sodbo, kot glavni motiv je upodobitev zgodbe stvarjenja, ki je bila dobro razvita v 1380-tih. Bog je ustvaril to zemljo kot vrtečo kroglo, dokaz, da so dobro vedeli že v srednjem veku, da je Zemlja okrogla. Kot pri drugih prizorih v Münstru (npr. filozofi na kornih klopeh), se prav tako nanašajo bolj na starodavne svetovne nazore kot zvesto podedovane pripovedi iz Svetega pisma. Prizori v timpanonu tako združujejo začetek in konec »svetovne zgodovine«, kot je opisana v Svetem pismu in opozarja hkrati na zelo zapleten prikaz Kristusa, ki je naveden v Svetem pismu, kot Alfa in Omega, začetek in konec, sodnik in trpljenje človeka. To se odraža tudi v timpanonu, ki se nahaja pod baldahinom Schmerzensmanna Hansa Multscherja (1429) na srednjem stebru med zadnjimi vrati (kopija, original je v notranjosti stolnice na jugozahodnem stebru v koru). Podboji glavnega vhoda so obkroženi s številnimi lesenimi kipi svetnikov, ki imajo le naslikane kamnite obrobe. Na majhnem Marijinem portalu (SV portal) je Jezusovo rojstvo in čaščenje Svetih treh kraljev. Timpanon ima datum 1356 in je bil vzet iz stare župnijske cerkve. Pasijon ali portal reformacije (1370) prikazuje prizore iz Kristusovega pasijona. Na južnem portalu, znanem kot poročni ali sodni portal je prikazana poslednja sodba (1360), in je verjetno tudi iz stare župnijske cerkve. Najlepše in največje mesto ima velik Marijin portal, katerega prizori so bili verjetno prvotno namenjeni glavnim portalom. Timpanon (1380) prikazuje motive iz Marijinega življenja. Med njimi so trije reliefi (verjetno iz 1400). Levi relief prikazuje Čaščenje otroka s tremi modreci. Desni relief prikazuje Kristusovo rojstvo, v osrednjem kvadratnem bloku je poklon kraljev.
Korna okna Prezbiterij ima pet stranic in predstavlja desetkotnik. 15 metrov visoka okna so iz 14. in 15. stoletja. Ta okna so, gledano v smeri proti oltarju od leve proti desni: Wolfgang Lipp: Begleiter durch das Ulmer Münster, Langenau 1999, Seite 30 und 31Hermann Baumhauer, Joachim Feist: Das Ulmer Münster und seine Kunstwerke, Konrad Theiss Verlag, Stuttgart und Aalen 1977, Seite 59 bis 62
thumb|Detajl Kramerfenster Obisk Blažene Device Marije, okoli 1480 Janezovo okno, delavnica Jacob Acker Elder, Ulm, izdelano leta 1385, drugo najstarejše okno v stolnici - To okno pripoveduje svetopisemsko zgodbo Janeza Krstnika (od zgoraj navzdol): Jezusov krst po Janezu, pridiga predhodnika, Praznik Heroda, obglavljenje in zakopavanje vpijočega v puščavi. V spodnjem delu je legenda učenca Janeza. Kramerjevo okno, delavnica Peter Hemmel von Andlau, Strasbourg, okoli 1480 - To okno je podaril Kramerjev ceh (Krämer in trgovci) in je bilo nameščeno na mestu starejšega okna, delo Jacoba Ackerja. V spodnjem delu je grb ustanovitelja. Predvsem vidimo Jesse drevo. V zgornjem delu je šest slik božiča: Oznanjenje, obiskanje, Jezusovo rojstvo, obrezovanje, kralji in predstavitev v templju. Okno sveta, delavnice Petra Hemmel von Andlau, Strasbourg, okoli 1480 - okno je daroval mestni svet in je bilo tudi nameščeno na mestu starejšega okna. Stoji na središčni osi kora in je Kristusovo okno, ki ga je treba brati od spodaj navzgor: v čisto spodaj v sredini je cesarski orel in dva ulmska grba. Na levi sta zavetnika Anton in Vincenc in zraven Sv. Martin kot berač. Od leve proti desni so: skušnjava Jezusa, kanaanske ženske in zdravilo. V izpopolnjenem baldahinu je mogoče videti (od leve): hranjenje pet tisočev, poskus kamenjanja in prihod v Jeruzalem. itd. Del okna je bil leta 1945 poškodovan.