Operacija Nevihta (hrvaško Operacija Oluja) je bila vojaška operacija, ki sta jo izvedli hrvaška vojska ter policija in je potekala med 4. in 7. avgustom 1995. Z uničenjem samooklicane Srbske republike Krajine je bil povrnjen nadzor nad večjim delom okupiranih ozemelj Hrvaške, s čemer se je zaključila hrvaška osamosvojitvena vojna. Operacija Nevihta je bila prav tako odločilen faktor za končanje vojne v Bosni in Hercegovini, saj je prekinila srbsko obleganje bosanske enklave v Bihaču, kar je zagotovilo zagon za odločilno skupno hrvaško-bošnjaško ofenzivo.
Predhodnici operacije Nevihta sta bili bila uspešno izvedeni operacija Blisk v Zahodni Slavoniji in operacija Leto 1995 v Bosni in Hercegovini. Slednja je iz bosanske smeri delno obkrožila Knin, s čemer so bili ustvarjeni pogoji za operacijo Nevihta, ki se je odvila le nekaj dni kasneje.
thumb|Območje (rdeče) Srbske republike Krajine, v akciji je bilo osvobojeno vse razen slavonskega dela.
Potek operacije Operacija Nevihta se je začela ob zori 4. avgusta 1995 z usklajenim napadom približno 130.000–150.000 pripadnikov hrvaške vojske (HV) in specialne policije na več kot 600 kilometrov dolgi fronti, ki je potekala od Like in Korduna do Banovine ter severne Dalmacije. Namesto osredotočenja na eno samo smer napada je hrvaško poveljstvo izvedlo več hkratnih prebojev, s katerimi je razbilo obrambni sistem Vojske Republike Srbske Krajine in preprečilo učinkovito premeščanje njenih rezerv. Posebej pomemben je bil prodor specialne policije prek gorovja Velebit proti Gračacu, medtem ko so gardijske brigade iz smeri Bosanskega Grahova in Glamoča hitro napredovale proti Kninu ter ga 5. avgusta zavzele po zlomu zunanjega obrambnega obroča. Istočasno so se na severnem delu bojišča odvijali siloviti spopadi za Glino, Petrinjo in druga prometna vozlišča, kjer je bil odpor mestoma precej močnejši, vendar so hrvaške enote z obkoljevanjem in prekinjanjem komunikacij postopoma razbile posamezne korpuse oborženih sil Republike Srbske Krajine. K uspehu operacije je prispeval tudi pritisk Armade Republike Bosne in Hercegovine iz bihaškega žepa, ki je s sočasnimi napadi vezal srbske sile na drugi strani meje in dodatno otežil njihovo usklajeno obrambo. Do večera 7. avgusta je organiziran odpor RSK večinoma razpadel, hrvaške sile pa so ponovno vzpostavile nadzor nad večino zasedenega ozemlja, pri čemer so posamezne čistilne operacije proti preostalim žepom odpora trajale še nekaj dni po uradnem zaključku ofenzive.
Kljub pozivu hrvaškega vodstva srbskim civilistom, naj ne zapuščajo Hrvaške, jih je večji del pobegnil v Bosno in Srbijo, Hrvati ocenjujejo da jih je bilo 90.000 ljudi, OZN okrog 150.000, srbski viri pa trdijo da jih je bilo 200.000-250.000. Eden izmed pomembnih faktorjev, ki je prispeval k begu srbskega prebivalstva je bil pisni ukaz predsednika RSK Milana Martića 4. avgusta 1995 za organizirano evakuacijo iz občin Knin, Benkovac, Obrovac, Drniš in Gračac. Ta dokument sicer pojasnjuje velik del množičnega odhoda, ne pa vseh razlogov zanj, saj so se številni odhodi zgodili zaradi tudi zaradi spopadov ali strahu.
5. avgust je bil kasneje razglašen za hrvaški državni praznik dan zmage in domovinske hvaležnosti (Dan pobjede i domovinske zahvalnosti).
Vojni zločini in civilne žrtve Število civilnih žrtev v operaciji Nevihta je sporno. Državno tožilstvo Republike Hrvaške trdi, da je bilo med bitko in takoj po njej ubitih 214 civilistov – 156 v 24 primerih vojnih zločinov in nadaljnjih 47 kot žrtve umora. Hrvaški helsinški odbor to trditev izpodbija in poroča, da je bilo po operaciji Nevihta ubitih 677 civilistov, večinoma starejših ljudi, ki so ostali, medtem ko je dodatnih 837 srbskih civilistov navedenih kot pogrešanih. Ko je bilo njihovo poročilo predloženo kot dokaz, ga je Mednarodno sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) zavrnilo zaradi neutemeljenih izjav in dvojnih vnosov. Drugi viri navajajo, da so hrvaške sile po nadaljevanju ofenzive v operaciji Nevihta na Bosno ubile še 181 žrtev in jih pokopale v množičnem grobu v Mrkonjić Gradu. Srbski viri navajajo 1192 mrtvih ali pogrešanih civilistov. Tožilci ICTY so število smrtnih žrtev med civilisti določili na 324. Hrvaški vladni uradniki ocenjujejo, da je bilo med operacijo ubitih 42 hrvaških civilistov.
Zunanje povezave
Vojna operacija Oluja i poslije: izvještaj. Hrvaški Helsinški odbor za človekove pravice. Zagreb, 2001 Analiza akcije Nevihta, HRT (arhivirana stran)
Sklici Nevihta Kategorija:Hrvaška osamosvojitvena vojna Kategorija:Leto 1995