Vladimir Frantar, slovenski dramaturg, redaktor, publicist, prevajalec in umetnostni kritik, * 10. junij 1946, Ljubljana, † 11. februar 2026.
Pred upokojitvijo je bil pomočnik urednika filmske redakcije za TV filme in nadaljevanke.
Življenje in delo 1971 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani (slovenski jezik s književnostjo in francoski jezik s književnostjo). Takoj po diplomi se je zaposlil v Dramski redakciji TV Slovenija kot dramaturg.
Pripravil je več scenarijev za TV filme po delih Bena Zupančiča (Pogreb), Juša Kozaka (Balada o ulici), Miška Kranjca (Ciklame, vres in ljubezen - Sence podOstrim vrhom, Kati Kustecova), Prežihovega Voranca (Boj na požiralniku). ZaRadio je priredil novelo Veselica (Beno Zupančič) in Na verne duše (Miško Kranjec).
Še v študentskih letih je pripravil priredbe slovenskih literarnih del, Finžgarja (Dekla Ančka - 1969 in Lucija - 1973) in Jurčiča (Tihotapec - 1972).
Med prevodi je imela največji uspeh Pogodba (Le Contrat) Francisa Vebera, upr. 1972 v MGL.
Veliko je pisal v dnevno časopisje in revije o gledališču, o glasbi, predvsem o operi, in o slovenski popevki (Delo,Naši razgledi, Dnevnik, Večer, Ampak, Zvon, bilten društva Richarda Wagnerja v Ljubljani). Pri Celjski Mohorjevi je leta 2012 izdal – ob petdesetletnici festivala Slovenska popevka – knjigo Enkrat še zapoj, v kateri obravnava vse festivale, od 1962 do 2011, piše pa tudi o pevcih, o skladateljih, o piscih besedil itd.
Prepotoval je ves svet in pisal o opernih predstavah z najpomembnejših svetovnih festivalov (Salzburg, Bayreuth, Glyndebourne, Savonlinna, Verona, München, Zürich, Aix-en-Provence, Wexford ...) pa opernih hiš, od Nove Zelandije (Wellington), Avstralije (Sydney, Melbourne, Perth), Singapura, Hong Konga in obeh Amerik (New York, San Francisco, Los Angeles, Seattle, Toronto, Buenos Aires …) do celotne Evrope (Dunaj, London, Pariz, München, Milan, Rim, Berlin, Zürich, Madrid, Moskva, Leningrad, Stockholm, Oslo, Copenhagen, Amsterdam, Bruselj, Helsinki, Reykjavik, Praga, Varšava, Sofija, Budimpešta, Bukarešta, Beograd, Zagreb ...).
Več kot dvajset let je bil stalni dopisnik angleške revije Opera; piše o premierah v Ljubljanski operi.
Sodeloval je pri Slovenskem gledališkem leksikonu, 1-3, Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega,'' in napisal vse prispevke o televizijskih ustvarjalcih, avtorjih, režiserjih, igralcih, scenografih in kostumografih.
Sodeloval je v žirijah za TV filme, nadaljevanke in glasbene oddaje na festivalih v tujini: Prix Italia, Prix Europa, Ženeva, Praga, Sofija …
Od 2012 je bil član Mednarodne predselekcijske komisije na TV festivalu v Monte Carlu (TV-filmi in nadaljevanke).
Sklici
Zunanje povezave Vladimir Frantar. Profil (24. maj 2023). RTV Slovenija.
Kategorija:Slovenski dramaturgi Kategorija:Slovenski glasbeni kritiki Kategorija:Slovenski gledališki kritiki Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana