Amonijev železov(II) sulfat ali Mohrova sol je anorganska spojina s formulo (NH4)2Fe(SO4)2•6H2O. Sol vsebuje dva različna kationa, Fe2+ in , zato se obravnava kot dvojna sol železovega(II) sulfata in amonijevega sulfata. Spojina je pogost laboratorijski reagent. V vodni raztopini se obnaša podobno kot drugi ferosulfati in tvori vodni kompleks, ki ima oktaedrično molekularno geometrijo.N.N. Greenwood, A. Earnshaw (1997). Chemistry of the Elements. 2. izdaja. Butterworth-Heinemann. ISBN 0080379419.
Spojina spada v skupino dvojnih sulfatov, znanih tudi kot šeniti ali Tuttonove soli s splošno formulo M2N(SO4)2•6H2O, ki kristalizirajo v monoklinskih kristalih.E. Fritz (1926). Inorganic Chemisty. tr P.C.L. Thorne. London: Gurney and Jackson. str. 484–485.
Mohrova sol je dobila ime po nemškem kemiku Karlu Friedrichu Mohru (1806–1879), ki je v 19. stoletju uvedel mnogo pomembnih izboljšav v metodologijo titracij.
Uporaba V analizni kemiji se uporablja za titracije, za katere je bolj primeren kot železov(II) sulfat, ker je manj nagnjen k oksidaciji s kisikom iz zraka. Oksidacija Fe2+ v Fe3+ je zelo odvisna od pH in poteka veliko laže pri visokih pH. Amonijevi ioni iz Mohrove soli raztopino rahlo nakisajo in s tem upočasnijo proces oksidacije. Raztopini se v ta namen običajno doda tudi nekaj žveplove kisline.
Amonijev železov(II) sulfat se uporablja v Frickejevih dozimetrih za merjenje velikih doz gama sevanja.C. Hickman, S. Lorrain, J.R. Barthe, G. Portal (1986). Use of Mohr's Salt for High Level Gamma Dosimetry (Up to 108 Gy). Radiatiation Protection Dosimetry (Oxford Journals) 17 (1-4): 255–257.
Priprava Mohrova sol se pripravlja z raztapljanjem ekvimolarnih količin železovega(II) sulfata heptahidrata (FeSO4•7H2O) in amonijevega sulfata v vodi, rahlo nakisani z žveplovo kislino. Dvojna sol nastane s kristalizacijo iz tako pripravljene raztopine. Kristali soli so modro zelene barve.
Nečistoče Standardna Mohrova sol mora biti najmanj 99 %. Pred uporabo v titraciji se mora rekristalizirati, filtrirati, izprati in posušiti. Med najpogostejšimi nečistočami so Mg, Mn, Ni, Pb in Zn. A.I. Vogel (1961). A Text-book of Quantitative Inorganic Analysis Including Elementary Instrumental Analysis. 3. izdaja. Longmans. str. 281–282.
Sklici
Kategorija:Amonijeve spojine Kategorija:Železove spojine Kategorija:Sulfati