Psihološko blagostanje predstavlja osrednji konstrukt pozitivne psihologije. Nanaša se na glavne vidike človekovega optimalnega izkustva in optimalnega delovanja. Povezan je tudi s pojmi sreče, dobrega počutja, optimizma, upanja, zadovoljstva z življenjem in življenjskega smisla. Musek, J. (2008). Dimenzije psihičnega blagostanja. Anthropos, (1-2) (209-210), str. 139-160.
Psihološko blagostanje na delovnem mestu je zapleten koncept, ki je odvisen tako od dejavnikov na delovnem mestu kot izven njega. Na psihološko blagostanje na delovnem mestu vplivajo fizični, čustveni in socialni faktorji. Psihološko blagostanje na delovnem mestu vključuje tako hedonsko in eudaimonsko smer psihičnega blagostanja. European Agency for Saftey and Health at Work. (2013). Well-being at work: creating a positive work environment. Literature Review.
V kontekstu delovnega okolja se višje psihološko blagostanje povezuje s fizičnim zdravjem, daljšo življenjsko dobo, večjo produktivnostjo in z večjim zadovoljstvom delavca. Za delovne organizacije je pomemben predvsem poslovni vidik investicije v psihološko blagostanje. Večje psihološko blagostanje delavcev se povezuje z boljšimi delovnimi rezultati ter večjo produktivnostjo, zmanjšanim absentizmom, boljšimi rezultati na ravni organizacije in zmanjšanjem stroškov organizacije The British Psychological Society. Division of Occupational Psychology. (b.d.). Working Group on Health and Well-being in the workplace. White paper - Psychological well-being at work [White paper]..
Dve smeri psihologije psihološkega blagostanja Hedonska smer: subjektivno emocionalno blagostanje Subjektivno emocionalno blagostanj sestavljajo 3 glavne komponente: občutje zadovoljstva z življenjem (kognitivna komponenta), pozitivni afekt in negativni afekt (emocionalni komponenti). Visoko stopnjo subjektivnega emocionalnega blagostanja opredeljujejo občutja zadovoljstva z življenjem, visok pozitivni in nizek negativni afekt. Naslednji dejavniki vplivajo na subjektivno emocionalno blagostanje: genetski, motivacijski, emocionalni, kognitivni, osebnost, medosebni dejavniki. Najboljša napovednika subjektivnega emocionalnega blagostanja izmed dimenzij osebnosti sta ekstravertnost in nevroticizem . Eudaimonska smer psihološkega blagostanja Psihološko blagostanje je konstrukt, ki obsega 6 dimenzij: sprejemanje samega sebe, pozitivni odnosi z drugimi, avtonomnost, obvladovanje okolja, smisel življenja, osebnostna rast .
Model psihološkega blagostanja Carol Ryff je oblikovala 6 faktorski model psihološkega blagostanja. Faktorji predstavljajo dimenzije pozitivnega funkcioniranja posameznika. Model vključuje vidike eudaimonske smeri psihološkega blagostanja Ryff, C. D. (1989). Beyond Ponce de Leon and Life Satisfaction: New Directions in Quest of Successful Ageing. International Journal of Behavioral Development, 12 (1), str. 35-55.. Sprejemanje samega sebe: pozitivni odnos posameznika do samega sebe predstavlja osrednji kriterij psihološkega blagostanja. Pozitivni odnosi z drugimi ljudmi: za psihološko blagostanje je ključno, da je posameznik sposoben vzpostaviti in vzdrževati prijateljske ter intimne odnose z drugimi posamezniki. Vključuje tudi ustrezno odzivanje na socialne pobude drugih. Avtonomija: za psihološko blagostanje je pomemben tudi notranji lokus kontrole, kar pomeni, da se je posameznik zmožen odločati glede na lastne želje, potrebe, zmožnosti in se lahko upre socialnim pritiskom. Avtonomni posamezniki ne iščejo potrditve pri drugih, ampak se evaluirajo sami po lastnih standardih. Vključuje neodvisnost in notranjo regulacijo vedenja. Obvladovanje okolja: za psihološko blagostanje posameznika je pomembno, da ima za okolje interes in da zmore nadzorovati in spreminjati okolje v katerem živi. Posameznik. To vključuje delovno okolje, pa tudi družinsko in privatno. Smisel življenja: za psihološko blagostanje je značilna jasna opredeljenost cilja v življenju, pa tudi občutek posameznika, da gre njegovo življenje v določeno smer. Pomembno je tudi, da ima posameznik notranji lokus kontrole, torej da čuti, da sam usmerja svoje življenje k cilju. Osebnostna rast: Vsi predhodni kriteriji psihološkega blagostanja predstavljajo značilnosti dobro delujočega posameznika, vendar pa psihološko blagostanje vključuje tudi stalen razvoj potenciala posameznika. Osebnostna rast se nanaša na sposobnost prilagajanja vedno spreminjajočemu se svetu.
Izvori psihološkega blagostanja na delovnem mestu Izvore psihološkega blagostanja na delovnem mestu lahko razdelimo na tri nivoje. Na teh nivojih so smiselne intervence v delovnih okoljih, kjer bi želeli izboljšati psihološko blagostanje delavcev. Ti nivoji so: značilnosti dela (zahteve dela, kontrola, avtonomnost, fleksibilnost delovnega urnika, stabilnost), značilnosti vodenja (stil vodenja, pravičnost v organizaciji, podpora delavcem, komunikacija in sodelovanje z delavci) in individualni dejavniki (usposobljenost za delovno mesto, odpornost, uravnavanje stresa in psihološka fleksibilnost) .
Model psihološko zdravega delovnega okolja Psihološko zdravo delovno okolje je tisto, ki omogoča psihološko blagostanje delavcev, ob enem pa povečuje produktivnost organizacije. Značilnosti takega delovnega okolja lahko razdelimo v 5 skupin American Psychological Association. Center for Organizational exellence. (b.d.). Creating a psychologically Healthy Workplace.. Vpletenost zaposlenih Povečanje vpletenosti zaposlenih pomeni opolnomočenje delavcev. Dosežemo ga tako, da zaposlene vključimo v sprejemanje odločitev v organizaciji in jim skušamo omogočiti čim višjo stopnjo avtonomije na delovnem mestu. Povečanje vpletenosti zaposlenih lahko poveča zadovoljstvo z delom, razpoloženje zaposlenih in njihovo zavezanost k organizaciji. Pripomore tudi k nižji stopnji absentizma in povečanju kvaliteti produktov in storitev organizacije Ravnotežje med delom in zasebnim življenjem Uvedba programov, ki omogočajo želeno ravnotežje med delom in zasebnim življenjem, upošteva odgovornosti zaposlenih in njihova življenja izven delovnega okolja. Ti programi pomagajo posameznikom bolje organizirati različne zahteve okolja, delovnega in domačega. Konflikt med delom in zasebnim življenjem ima mnoge negativne vplive, saj negativno vpliva na delo in zasebno življenje, s tem pa negativno vpliva na produktivnost in uspešnost organizacije in psihološko blagostanje posameznika . Za psihološko blagostanje je pomembno tudi razmerje med časom, ki ga posameznik posveti na delovnem mestu in času, ki ga lahko posveti zasebnemu življenju. Psihološko blagostanje se povečuje, če se povečujejo ure opravljenega dela, vendar le do določenega pragu. Nad tem pragom dodatne ure dela negativno vplivajo na psihološko blagostanje Stoll, L., Michaelson, J., & Seaford, C. (2012). Well-being evidence for policy: A review. London: NEF.. Optimalno število ur dela pa se razlikuje glede na spol. Pri moških ima najbolj ugoden vpliv na psihološko blagostanje, če delajo poln delavnik brez nadur, pri ženskah pa na psihološko blagostanje najbolj ugodno vpliva delo s polovičnim delovnim časom. Moški, zaposleni za poln delovni čas, imajo višje blagostanje od moških, ki so zaposleni za polovični delovni čas Booth, A. L., & van Ours, J. C. (2008). Job satisfaction and family happiness: the part-time work puzzle. The Economic Journal, 118, 77–99.. Neko standardno število delovnih ur, ki bi ustrezalo vsem posameznikom, ne obstaja. V smeri izboljšanja psihološkega blagostanja torej velja v organizaciji, če je to možno, omogočiti določeno raven fleksibilnosti pri načrtovanju urnika dela New Economics Foundation (NEF). (2014). Well-being at work. A review of the literature.. Rast in razvoj delavca Za psihološko blagostanje posameznika na delovnem mestu so pomembne priložnosti za rast in razvoj, katere lahko posamezniki izkoristijo za razvoj znanja, in sposobnosti, svoje novo pridobljene kompetence pa lahko uporabijo v novih situacijah. Pridobivanje znanja in sposobnosti pozitivno vpliva na motivacijo delavca. Če ima posameznik dovolj priložnosti za razvoj mu je omogočeno, da doseže svoj polni potencial . Zdravje in varnost Iniciative za bolje zdravje in večjo varnost na delovnem mestu delujejo v smeri povečanja fizičnega in mentalnega zdravja in s tem tudi pozitivno vplivajo na psihološko blagostanje . Prisotnost specifičnih bolezni, ima negativni vpliv na psihološko blagostanje. Nekatere izmed teh bolezni so povezani z življenjskim stilom, na katerega vpliva tudi delovno mesto, npr. infarkti in kapi se povezujejo z zmanjšanim psihološkim blagostanjem. Z življenjskim stilom povezan je tudi dejavnik, ki pozitivno vpliva na psihično blagostanje - zdravo vedenje. Vključuje namreč redno telovadbo in zdravo prehrano, ki vplivata na boljše počutje in s tem višje psihološko blagostanje. Za psihološko blagostanje je pomembno tudi spanje. Naspani imamo veliko energije in bolje delujemo. V smeri izboljšanja psihološkega blagostanja na delovnem mestu lahko delodajalci ukrepajo s podporo delavcem, da ti lahko dosežejo stanje zdravja, npr. s povečano telesno aktivnostjo, podpiranjem zdravih prehranjevalnih navad in s tem da poskrbijo, da delo ne vpliva na spanje delavcev . Priznavanje posameznikovega prispevka Priznavanje prispevka delavca k organizaciji pomeni nagrado za delavca, pozitivne učinke pa prinese tudi na kolektivni ravni. Priznavanje prispevka je lahko formalno, neformalno, denarno ali v drugih oblikah. S tem da prepoznamo in priznamo prispevek delavca pri njem izzovemo občutek da je cenjen. TA občutek pripeva k višjemu blagostanju na delovnem mestu, večjim zadovoljstvu z delom in viši samozavesti . Drugi dejavniki psihološkega blagostanja na delovnem delu Plača Na psihološko blagostanje vpliva absoluten prihodek posameznika, pa tudi relativen prihodek glede na njegovo referenčno skupino, starost in spol . Absolutni dohodek igra veliko vlogo pri blagostanju posameznika. Višji dohodek se povezuje z višjim blagostanjem, ne glede na državo ali ekonomsko rast v državi. Ljudje v bogatejših državah v povprečju poročajo o višjem psihološkem blagostanju kot tisti v revnejših državah Sacks, D. W., Stevenson, B., Wolfers, J. (2012). The New Stylized Facts About Income and Subjective Well-Being.. Poleg absolutnega dohodka pa je pomemben tudi relativni, torej dohodek posameznika glede na njegovo referenčno skupino, ki jo sestavljajo njemu podobni posamezniki. Subjektivno psihološko blagostanje posameznika je višje, višji ko je njegov prihodek v primerjavi z referenčno skupino Ferrer-i-Carbonell, A. (2004). Income and Well-being. An Empirical Analysis of the Comparison Income Effect. Journal of Public Economics, 89, str. 997-1019.. Na višje blagostanje vpliva tudi naraščanje prihodka, saj bolj kot prihodek posameznika narašča, o višjem blagostanju ta posameznik poroča Diener, E., Tay, L., Oishi, S. (2013). Rising Income and the Subjective Well-Being of Nations. Journal of Personality and Social Psychology, 104 (2), str. 267-276.. Z vidika delodajalca je torej smiselno oblikovati čim bolj jasen sistem plačevanja, ki vključuje jasne pogoje za napredovanja in povišice, ki jih posamezniki lahko dosežejo . Varnost zaposlitve