Sto znamenitih vedut Eda (名所江戸百景 Meisho Edo Hjakkei ) je zbirka lesorezov ukijo-e, ki jih je začel in večinoma dokončal Utagava Hirošige (1797–1858). Odtisi so bili prvič objavljeni v serializirani obliki 1856-59, zbirko je po Hirošigovi smrti dokončal njegov zet Hirošige II (二代目 歌川広重 Ni-daime Utagava Hirošige?, 1826 – 17 septembra 1869). Zbirka slik je izredno priljubljena in doživela je številne ponatise.

Zgodovina Hirošige je svoje lesoreze slikal v slogu šole Utagava, v 19. stoletju priljubljenem slogu, ki mu je bil vse življenje pri srcu. Albumi teh slik so bili s časom vse obsežnejši, kar je mogoče zaslediti v Hirošigovih delih, kot sta Devetinšestdeset postaj Kisokaidō in Sto znamenitih vedut Eda - to je današnjega Tokia.

Lesoreze te vrste so na Japonskem 18. in 19. stoletja izdelovali v velikih količinah; umetniki, lesorezi, in tiskarji so delali pri tem neodvisno drug od drugega, po navodilih specializiranih založnikov. Te vrste odtisov so imenovali ukijo-e, to je »slike plavajočega sveta«, sveta minljivih užitkov in spreminjajoče se mode, na katerega si naletel v predelih, namenjenih užitku in v priljubljenih gledališčih v vseh večjih mestih Japonske. Rojevale so se in rasle številne nove založniške hiše, objavljale so obe knjigi in posamezne odtise iz njiju. Da je izdajatelj del bil lastnik lesorezov, ki jih je potreboval za tiskanje besedila ali slike, je bilo za tiste čase enakovredno dandanašnjim »avtorskim pravicam«. V letih 1829-1830 objavljen ilustriran vodič Slike znamenitosti v Edu (江 戸 名 所 図 会, Edo meišo zue) je začel pisati Saito Jukio (1737-1799) leta 1790, dokončala pa sta ga njegov sin Jukitaka in njegov vnuk Jukinari.

Ta vodič v sedmih delih je z zelo verodostojnimi slikami obogatil Hasegava Setan (1778–1848). Slike in besedila opisujejo pomembne templje in svetišča, pa tudi znane trgovine, gostilne, čajne hiše in drugo. Upodobljen je Edo z reko Sumida in njenimi rokavi, pa tudi okolica mesta. Pri svoji zbirki barvnih natisov (gl. spodnji seznam) si je Hirošige v več primerih pomagal s tem vodičem, Njegovo delo je navdihnilo številne zahodne umetnike, tako Vincenta van Gogha, da so se poskusili s posnemanjem japonskih metod.Tim Clark, "Hiroshige Utagawa", in Makers of Nineteenth-Century Culture, ed. Justin Wintle, vol. 2 (Routledge, 1981), pp. 292–93.

Slike zbirke slika vsebina slika vsebina0: Kazalo

Skrajšani naslovi odtisov, urejeni po letnih časih: Škatli na vrhu sta pomlad, pahljačast okvir so slike poletja, spodaj desno so slike jeseni, desno pozimi 1:

Nihonbaši, grad Edo, gora Fudži2:

Ulica (danes Kasumigaseki-zaka), stražarnica sedeža klana Asano, vojašnice samurajev klana Kuroda, zaliv Edo

Kadomacu - novoletne okrasitve, hagoita plesalci in zmaji kažejo, da gre za novoletni čas; zmaj s kandži znakom za ribo (jap. sakana) je namig na Sakanajo Eikičija, založnika slike3:

Sedež daimioja Nabešime Kansōja iz oblasti Saga, zunanji jarek gradu Edo, gora Fudži

Kadomacu (novoletni okrasi pred vhodi), hagoita plesalci in zmaji kažejo, da gre za novoletni čas;4:

Most Eitai, reka Sumida, ribolovne ladje Cukudadžime

Skoraj identična kompoziciji Eitaibaši izpod čopiča Hirošige obstaja v drugem delu njegovih Ilustriranih spominov na Edo5:

Stolp z bobnom, Ekō-in, soseska Hondžo, reka Sumida, sedež klana Macudaira, gora Fudži

Stolp z bobnom je igral vlogo pri sumo turnirjih, ki so jih prirejali v Ekō-inu; iz razlogov trženja je natis prišel na trg dva meseca po večji priljubljeni razstavi zakladov v templju Ekō-in6:

Jahališče Hacune in požarni stolp soseske

Barvarji iz soseske Konja-čo na jahališču sušijo svoje tkanine7:

Ulica z gejšama, trgovine bombaža in Ōdenma-čo8:

Micui (Jagō: Ečigoja) skladišča tekstila, gora Fudži

Ečigoja je kasneje zrasla v verigo trgovin Micukoši; sedež podjetja je dandanes na levi strani ulice na sliki9:

križišče Jacukōdži, reka in tempelj Kanda

ena od redkih točk v Edu, ki je zaradi protipožarnih razlogov ostala odprte narave10:

Tempelj Kanda

Verjetno gre za spominsko sliko ob proslavitvi bitke pri Sekigahari, na petnajsti dan devetega meseca11:

Kijomizu dvorana (Kan'ei-dži), borovci, ribnik Šinobazu

Borovci na sliki so v resnici veliko manjši12:

Restavracija Izadža, svetišča

Objavljeno mesec po Hirošigovi smrti; kompozicija verjetno temelji na njegovih skicah, verjetno pa jih je dokončal Hirošige II. 13:

Hirokōdži ("Broadway"), prostori tekstilnega trgovca Macuzakaje

Objavljeno ob ponovnem odprtju trgovine Macuzakaja po potresu leta 185514:

Vrtovi v templju

Prikazuje češnje in azaleje v razcvetu; v resnici pa cvetijo ob različnih letnih časih15:

Okolica svetišča Suva Miodžin, gora Cukuba16: Češnjev sadovnjak, pavilion vijoličaste pomladi (Šizentei)

Slika se tiče obnovitve Šizentai po potresu 1855 in Tokugave Iesade, ki je park obiskal dva meseca pred objavo17:

Park Asukadžama, gora Cukuba

Lahko pod navdihom Tokugave Iesade, ki je park obiskal dva meseca pred objavo18:

Tempelj Ōdži Inari, gora Cukuba19:

Reka Otonaši, dvorana Amida v svetišču Kinrin-dži, Takata-čo

Slika je verjetno nastala ob priliki obiska Tokugave Iesade v Kinrin-dži (templju Ōdži) na 21. dan prvega meseca (gl. tudi št. 115, 116)20:

Reka Arakava, svetišče Zenkō-dži

Leto potem, ko je Hirošige zasnoval sliko, naj bi Buda v dvorani Amidai (na vrhu) po 13 letih bil znova dostopen javnosti; v šali je Hirošige dvorano tega »skritega Bude« pokril z naslovom lesoreza21:

Tempelj Atago, zaliv Edo

Slika kaže poslanca svetišča Enpuku-dži, ki tretji dan v letu v templju Atago opravlja obred, ki bo prinesel srečo, zdravje in uspeh in odvrnil lakoto in bolezen; v rokah drži veliko lopato za riž kot znak obilja, okoli vratu pa ima morsko rastlinje, ki ga bo po obredu razdelil vernikov, da iz njega skuhajo zvarek proti prehladu.22:

Reka furukava, gostišče »Lisica« (kicune)23:

Ribnik Čijogaike

Kaže za tiste čase neobičajno zrcaljenje dreves v vodi.24:

Vodovod Mita, dvojnik gore Fudži, gora Fudži.

Na sliki je kopija gore Fudži, ena mnogih, ki so jih 1829 zgradili njeni oboževalci 25:

Kopija gore Fudži, gora Fudži.

Kopija gore Fuži, zgrajena 1812, je bila s svojimi 12 metri najvišji dvojnik v Edu; slika je po napaki končala v pomladanskem delu kazala, saj nosijo češnje na sliki jesenska oblačila; Fudži v naslovu je napisan napačno - verjetno gre za šalo, saj sta na sliki videti dve gori Fudži, ena zares in ena - za šalo. 26:

nad zalivom Eda

Kaže priljubljeno razgledno točko nad zalivom Eda; po legendi naj bi nanj Minamoto no Jošije leta 1062 obesil svoj oklep; Hirošige preoblikuje drevo tako, da bi edinole velikan lahko obesil kaj nanj.27:

Sadovnjak s slivami v Kamadi28:

Hrib palač

Kaže točko, ki je bila slavna zaradi svojih cvetočih češenj in uničenje po odkopu zemlje; zemljo so potrebovali za nasipe (daiba) na morski obali po prihodu komodorja Perryja v zaliv Edo leta 185329:

Tori svetišča Moto-Hačiman, zaliv Edo30:

Sadovnjak s slivami v Kameidu

Po barvah in po temi je ta slika v sorodu s sliko št. 27 (Sadovnjak s slivami v Kamadi); Vincent van Gogh je sliko prekopiral kot Japonaiserie: Cvetoča sliva.31:

Svetišče Azuma

Pomladni dan se mrači. Pot v svetišče Azuma se sveti rumeno, v poznem popoldanskem soncu. Za mostičkom pri vhodu v svetišče stoji deblo ogromnega svetega drevesa, znanega kot »prepletena kafra«. Drevo spominja na starodavno pravljico o pravljičnih zaljubljencih, o princu Jamato Takeru in princesi Ototačibani.32:

Dvorana Miōken v svetišču Hōshō-dži. Gostilna Hašimotoja (»Pod mostom«), gora Cukuba33:

Kanal Jocugi-dōri

Slika kaže kanal po svoje, v resnici je bil premočrten.34:

Reka Sumida, vhod v kanal San'dža, restavraciji Jumeiro in Takedža, hrib Macučijama, tempelj Šōten

Edina slika v zbirki z veliko človeško figuro, domnevno gre za najljubšo gejšo Hirošiga; svetišče Šōten, svetišče na vrhu hriba, ima spolne prizvoke.35:

Deblo češnjevega drevesa, svetišče Suidžin, reka Sumida, okraj Masaki, gora Cukuba

Ljudje v spodnjem delu slike so na poti na brod Hašiba (gl. št. 37)36:

Reka Sumida, svetišče Suidžin, okraj Masaki, gora Cukuba

Podobna tema in lokacija kot pri sl. 3537:

Peči, reka Sumida, svetišče Suidžin, gora Cukuba

podobna vsebina kot na slikah. 35, 3638:

Jošivara

Slika objavljena dva meseca pred ponovnim odprtjem Jošivare, predela Eda za tuzemske užitke, ki je v potresu 1855 pogorel; Hirošige je morda ob vsebini in poimenovanju slike imel v mislih samomor dveh kurtizan in njunih ljubimcev ob zori 19. dneva 4. meseca leta 185739:

Reka Sumida, most Azuma, svetišče Kinrjuzan, gora Fudži40:

Vodovod Sekiguči, Bašōjev puščavniški dom41:

Utrdbeni jarek Ičigaja, cesta za nakupe, svetišče Hačiman

Datirano en mesec po Hirošigovi smrti leta, tako da nekateri umetnostni zgodovinarji sliko pripisujejo Hirošigeju II.42:

Prikazan je dejansko kanal Džosui reke Tama, s češnjevimi drevesi daleč izven Eda

Ena prvih petih cenzuriranih slik 43:

Nihonbaši, reka Nihonbaši, Edobaši

Sod za ribe s prvim bonitom leta kaže na zgodnje poletje.44:

Ulica Nihonbaši itčome

Trgovina Širokija se je razvila sčasoma v eno največjih prodajaln in nazadnje končala v podjetju Tokyo Group45 (62):

Most Jacumi, grad Edo, gora Fudži46 (45):

Reka Nihonbaši, brod Joroi47 (46):

Most Šōhei, hrib Šōheizaka, reka Kanda, stena Jušima Seidō

Hrib na levi pretiran48 (63):

Pogled z Surugadai, reka Kanda, most Suidō, drad Edo, gora Fudži

Po obesku Koinobori (riba) verjetno deški festival 5. dne 5. meseca, istega meseca kot je cenzura tisk dovolila 49 (47): 50 (64):

Svetišče Kumano Jūniša51 (65):

Jarek in vrata Hanzōmon v grad Edo

Festival Sanō se je proslavilo en mesec pred odobritvijo tiska52 (48):

Vrt Paulovnia, ribnik Tameike, svetišče Hie, sedež daimioja Kurode iz Fukuoke

V svetišču Hie se proslavlja festival Sanō (gl. št. 51)53 (49):

most Akabane, sedež daimija Arime iz okrožja Kurume 54 (66):

Jugozahodni breg in obrambni jarek gradu Edo, sedež daimioja li iz okrožja Hikone, stražni stolp

Stražni stolp Kōdžimači je pogorel ob potresu 1855, obnovili so ga 2 meseca pred objavo55 (50): Otok Cukudadžima

Festival Sumijoši se obhaja na 29. dan šestega meseca, tj. v mesecu pred objavo te slike; avtor besedila na praporu je Seikengū Gengi, ki je tudi sestavil avtor kazala za to zbirko.56 (51):

Most Mannen, gora Fudži57 (67):

Reka Sumida, gora Fudži

S trsjem porasel peščeni breg obrača misel na umetni otok Nakazu, na katerem je bilo v 18. stoletju zabavišče, kasneje uničeno ob reformah Kansei. 58 (52):

Most Šin-Ōhaši, Reka Sumida, Atake

Po splošnem mnenju umetnina in verjetno najbolj znano delo Hirošigeja; slika je bila vzor Vincent van Goghu59 (53):

Reka Sumida, most Rjōgoku

V tistih časih največji most na Japonskem60 (68):

Reka Sumida, gora Cukuba

Kaže romanje na goro Ojama, povratek romarja je naslikan na sl. 76; imena v naslovu so hkrati imena prikazanega dela reke Sumida; kasnejše izdaje so ime poenostavile v ladje pri Riogoku z Asakuso v daljavi 61 (56):

Vrt z irisi Horikiri

Slika je vplivala na evropski art nouveau62 (55):

Dvor Komakata, Reka Sumida, Most Azuma, okrožje Asakusa

Kukavica (hototogisu) obrne misli na ljubezensko pesem iz 17. stoletja, ki naj bi jo spesnila Takao II, kurtizana in ljubica Date Cunamuneja: »Ljubezen moja, si kje blizu Komakate? Klic kukavice«V japonskem pesništvu je klic kukavice simbol za hrepenenje in osamljenost.63 (69):

Reka Sumida, reka Ajase

Nasevernejša točka reke Sumida v tej zbirki(56):

Vrt Horikiri z irisi

Slika je vplivala na evropski art nouveau65 (57):

Most v obliki bobna v svetišču Kameido Tendžin

Cvetoče glicinije kažejo, da gre za zgodnje poletje66 (70):

Dvorana Sazaidō67 (58):

Reka Nakagava68 (59):

Vrt pri svetišču Hačiman.

Na sliki cvetijo hkrati češnje in azaleje, kar je za Edo nenaravno; grič v ozadju je ena od mnogih miniaturnih gora Fudži, ki jih je bilo najti povsod po Edu69 (71):

Sandžusangendō, skladišča lesa Kiba (gl. sl. 106)