Lateranski sporazumi so dogovori, ki so jih podpisali 11. februarja 1929 predstavniki Kraljevine Italije in Svetega sedeža. Ime so dobili po Lateranski palači v Rimu, kjer so bili sporazumi podpisani. Dvostranske lateranske sporazume sta podpisala sekretar Svetega sedeža kardinal Pietro Gasparri in v imenu kralja Viktorja Emanuela III. ministrski predsednik Benito Mussolini.
Vsebina sporazumov
Lateranski sporazumi, znani širšemu občinstvu kot Conciliazione (pobotanje), sestojijo iz treh delov, imenovanih Trattato, Convenzione, Concordato.
Trattato Prvi del, trattato (pogodba), vključuje medsebojno priznanje državnosti in meje novonastale države Vatikan, ki obsega 0,44 km2 v središču Rima. V tem delu sporazumov so bila, zaradi t.i. rimskega vprašanja, dogovorjena in določena tudi Eksteritorialna območja Svetega sedeža v Italiji.
S podpisom sporazumov je Italija (tedaj Kraljevina Italija) priznala polno suverenost Svetega sedeža na območju Vatikana in na eksteritorialnih območjih, ustanovitev Vatikanske mestne države kot zasebnega subjekta mednarodnega prava, na čelu s papežem, kot poglavarjem Rimskokatoliške cerkve.
Convenzione Drugi del, convenzione (priznanje), obravnava finančne probleme in predvsem odgovornost za spoliacijo cerkva in cerkvenih posesti vsled italijanskih zakonov. Italijanski predstavniki so se zavezali za plačilo odškodnine v vrednosti milijarde lir, od katerih 250 milijonov v državnih obveznicah. Razen tega je bil Vatikan oproščen carinskih in drugih davkov na uvoženo blago.
Concordato Tretji del, concordato (sporazum), je podrobna ureditev odnosov med Italijo in Rimskokatoliško cerkvijo, strnjena v geslu »Svobodna Cerkev v svobodni državi«. Država je odstopila od dotedanje pravice potrjevanja škofovskih imenovanj in od nabora pripadnikov klera. Obljubljeno je bilo priznanje katoliške vere za državno vero, kar je pomenilo prilagoditev zakonodaje v zvezi s poroko in s poučevanjem religije v šolah. Pripomniti je treba, da je pozneje (1946) Italija obšla problem državne vere z izjavo, da so pred zakonom vsi ljudje enaki, ne glede na njihovo vero (3. člen italijanske ustave).
Veljava
Sporazumi so bili ratificirani dne 7. junija 1929 in so takoj stopili v veljajo. Karabinjeri so predali nadzor švicarski gardi in zapustili ozemlje. Papež je še isti dan izdal šest temeljnih zakonov nove države.
Leteranske sporazume je ponovno potrdila, kot naslednica Kraljevine Italije, Republika Italija v ustavi iz leta 1947.
Revizija pogodbe
Leta 1984 sta Italijanska država in Vatikan sklenila tako imenovani Novi konkordat, ki je prilagodil Lateranske sporazume novim meddržavnim razmerjim. Bistvenega pomena je, da je bil izpopolnjen samo konkordat, to je tretji del Lateranskih sporazumov, tisti, ki ureja vsa odnose med državo in katoliško cerkvijo. V tem okviru je treba razumeti Vatikansko državo kot predstavnico cerkvene organizacije, v kolikor so bili prejšnji sporazumi sklenjeni na meddržavni ravni. Potrjene oziroma spremenjene so bile razne točke konkordata, najvažnejša od teh je izjava o laičnosti republike (Dodatni protokol, Prva točka). S strani države je bil ta dolgoletni problem rešen z izrekom Ustavnega sodišča 203/1989, ki je izrecno zagotovil, da je laičnost najvišje državno načelo.
Sklici
Viri Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 Fischer, H.J.: Rom. Zweieinhalb Jahrtausende Geschichte, Kunst und Kultur der Ewigen Stadt. Köln 2001, ISBN 3-7701-5607-2 Kertzer, David I. (2004). Prisoner of the Vatican: The Popes' Secret Plot to Capture Rome from the New Italian State (Boston: Houghton Mifflin Company).
Latourette, Kenneth Scott. Christianity in a Revolutionary Age: A History of Christianity in the 19th and 20th Century: Vol. 4 The 20th Cenntury in Europe (1961), pp. 32–35, 153, 156, 371. McCormick, Anne O'Hare (1957). Vatican Journal: 1921–1954 (New York: Farrar, Straus and Cudahy) Pollard, John F. (2005). The Vatican and Italian Fascism, 1929–32: A Study in Conflict. Cambridge University Press. . Pollard, John F. (2014). The Papacy in the Age of Totalitarianism, 1914–1958. Oxford University Press. .
Suzzallo, Henry, Ph.D., Sc.D., LL.D., Editor in Chief, Collier's Encyclopedia|The National Encyclopedia: Volume 10, (New York, P. F. Collier & Son Corporation, 1935)
Glej tudi Eksteritorialna območja Svetega sedeža v Italiji
Zunanje povezave Lateranski sporazumi pridobljeno 7. septembra 2025
Kategorija:Vatikan Kategorija:Mednarodno pravo Kategorija:Leto 1929