Noriščina ali vzhodnokeltski jezik je nerazvrščen celinski keltski jezik. Njegov obstoj dokazujeta dva fragmentirana zapisa iz časa rimske province Norik (eden zapis prihaja iz Grafensteina v Avstriji, drugi pa s Ptuja v Sloveniji), vendar zapisa ne dajeta dovolj informacij, da bi bil možen kakršenkoli sklep o sami naravi tega jezika. Ne glede na to, lahko domnevamo, da je bil jezik verjetno podoben drugim bližnjim keltskim jezikom, kot npr. galščini. Ni znano, kdaj je jezik izumrl.

Ptujski napis thumb|levo|ARTEBUDZBROGDUI (faksimile izvirnega napisa, zapisanega z desne proti levi strani) Ptujski napis, ki so ga odkrili leta 1894, je pisan z desne proti levi strani v severnoitalski abecedi in ga beremo kot:

Napis domnevno označuje dve osebni imeni in sicer v pomenu: »Artebudz (sin) Brogduosa.«Encyclopédie de l'arbre celtique, Vase de Ptuj. Pridobljeno 09.01.2008. Ime Artebudz bi lahko pomenilo »medvedji penis«."Il Vocabolario Celtico, p. 87, p. 89. Pridobljeno 09.01.2008. (primerjaj valižanski v pomenu »medved« in irski v pomenu »penis«), medtem ko lahko Brogduos vsebuje oznako brog-, mrog- v pomenu »dežela«A. Falileyev, Dictionary of Continental Celtic Place-Names . Pridobljeno 09.01.2008. (primerjaj z valižanskim v pomenu »regija, dežela«). Alternativno lahko zapis preberemo kot » Artebudz Brogdosu, kjer se drugo ime nahaja v dajalniku.Indogermanistik Wien, University of Vienna, Quellentexte: Ptuj. Pridobljeno 09.01.2008.

Grafensteinski napis thumbnail|center|Grafensteinski zapis in faksimile zapisa Grafensteinski napis na opečnati ploščici iz 2. stoletja n.š. so odkrili v grobni jami leta 1977 in čeprav je le delno ohranjen, je njegov ohranjen del mogoče prebrati tako:David Stifter, 2007-10-12, Keltisch in Österreich (Powerpoint document) , (PDF of lecture) . Pridobljeno 09.01.2008.

Moge verjetno nastopa kot osebno ime oziroma kot okrajšava enega od osebnih imen, P• II- lav je okrajšava za latinsko utežno mero, ne sadiíes je glagoska oblika z verjetnim pomenom »(ti) nisi postavil/položil«, ollo morda pomeni »ta vsota« in Lugnu še eno osebno ime. Besedilo je torej mogoče obravnavati kot zapis nekakšne finančne transakcije.

Predlagani so bili tudi drugačni načini branja tega zapisa:

in

Glej tudi Noriško kraljestvo Norik (rimska provinca) Noriki (ljudstvo)

Viri

Kategorija:Celinski keltski jeziki Kategorija:Jeziki Avstrije Kategorija:Jeziki Slovenije Kategorija:Izumrli jeziki