Nacionalna varnostna agencija (National Security Agency) bolje znana pod kratico NSA je obveščevalna agencija ZDA, ki je zadolžena in specializirana za globalno opazovanje, zbiranje in obdelavo elektronskih podatkov. Agencija je tudi zadolžena za varovanje komunikacijsko informacijskega sistema vlade ZDA ter izvajanje kibernetskih napadov.

Zgodovina NSA sega v čas prve svetovne vojne ko je bil ustanovljen poseben odsek, ki se je ukvarjal s prisluškovanjem telefonom in telegrafom. Med drugo svetovno vojno je bila ustanovljena posebna agencija za zbiranje, dešifriranje in obdelavo podatkov sil osi. Agencija se je po vojni večkrat preimenovala in preoblikovala. Današnja agencija NSA je bila ustanovljena v tajnosti, leta 1952, na ukaz ameriškega predsednika Harrya S. Trumana. Z razmahom hladne vojne je v naslednjih letih in desetletjih postala ena izmed največjih obveščevalnih agencij vlade ZDA. Po koncu hladne vojne se je njena velikost zaradi manjšega proračuna drastična zmanjšala. Zaradi napadov 11. septembra ter globalnega boja proti terorizmu je vlada ZDA agenciji proračun ponovno povečala tako, da je ta danes ponovno ena največjih obveščevalnih agencij v ZDA in svetu.

Zadnja leta je NSA postala glavna tarča kritik ameriške in svetovne javnosti zaradi nedovoljenega in prekomernega zbiranja osebnih in ostalih podatkov ljudi, organizacij, podjetij in vlad po vsem svetu. Dokumenti ki jih je razkril nekdanji sodelavec agencije Edward Snowden razkrivajo, da je NSA v sodelovanju z ostalimi obveščevalnimi agencijami po vsem svetu prestrezala in obdelovala podatke mobilnih telefonov ter internetni promet več sto milijonov navadnih uporabnikom ter svetovnim politikom in znanim osebnostim.

Zgodovina Z vstopom ZDA v prvo svetovno vojne, leta 1917, je ameriška vojska spoznala, da potrebuje znotraj svoje obveščevalne službe (MID), poseben oddelek za šifriranje in dešifriranje lastnih in sovražnikovih elektronskih sporočil iz radijskih postaj in telegrafov. Po vojni je oddelek začel delovati iz New Yorka kjer je s pomočjo takrat največjega telefonske in telegrafske družbe Western Union, prisluškoval zasebnim telefonom ter prestrezal diplomatska telegrafska sporočila. Leta 1929 je vlada ZDA oddelek ukinila. Zaradi velikih potreb po specializiranem oddelku za prestrezanje in analizo elektronskih komunikacij je vojska ZDA znotraj vezističnega korpusa ustanovila poseben elektronsko obveščevalni oddelek. Z izbruhom druge svetovne vojne se je oddelek preoblikoval v signalno varnostno agencijo (SSA), ki se je ukvarjala s prestrezanjem in dešifriranjem elektronskih komunikacij sil osi. Leta 1949 so se kriptografske službe različnih državnih agenciji združili v enotno varnostno agencijo oboroženih sil (AFSA). Združitev se je izkazala za neuspešno saj novi agenciji ni uspelo vzpostaviti sodelovanja z CIA, FBI, DOS in vojsko ZDA, ki so imele oz. so ustanavljale lastne kriptografske oddelke. Agencijo AFSA so 24. oktobra 1952, po temeljiti raziskavi, na tajni ukaz ameriškega predsednika H. Trumana preoblikovali in preimenovali v Nacionalno varnostno agencijo (National Security Agency ali NSA).

Z razmahom hladne vojne je moč in velikost agencije neprestano rasla. Agencija se je med hladno vojno v večji meri ukvarjala s prestrezanjem, dešifriranjem in analizo elektronskih komunikacij Sovjetske zveze in ostalih komunističnih držav. Veliko dela je bilo vloženega v razbijanje sovjetskih kriptografskih ključev saj so zahodne obveščevalne službe po t. i. črnem petku leta 1948 ostale brez dostopa do najvišjih komunikacijskih kanalov sovjetskega vrha v Moskvi. Med hladno vojno je agencija doživela več vzponov in padcev. Leta 1962 med kubansko raketno krizo, agencija ni zaznala, da namerava Sovjetska zveza na Kubo namestiti balistične rakete. Zagotavljala je obveščenost Bele hiše o dogajanju za železno zaveso. Zasedba Češkoslovaške, leta 1968, ter dogodki v Romuniji Washington in NATO niso presenetili. NSA je vilo časa posvečala tudi Bližnjemu vzhodu ter konfliktu med Arabci in Izraelom. 250px|sličica|desno|Težko poškodovana ladja za elektronsko vohunjenje, USS Liberty, potem, ko so jo namenoma ali ne napadla izraelska letala in torpedni čolni. Čeprav NSA ni imela vohunov tako kot CIA je elektronsko vohunjenje terjalo tudi smrtne žrtve. Junija 1967 so izraelska letala namenoma ali ne napadla obveščevalno ladjo USS Libery, v napadu je umrlo 34 ljudi med njimi so bili tudi uslužbenci NSA. Naslednje leto je Severna Koreja zasegla obveščevalno ladjo USS Pueblo ter se dokopala do vohunske opreme in kriptografskih ključev. Januarja 1969 je Severno Korejski Mig-21 sestrelil letalo za elektronsko vohunjenje. V napadu je umrlo 31 ljudi med njimi so bili tudi uslužbenci NSA. NSA se je zelo zgodaj vključila tudi v vietnamsko vojno, njeni uslužbenci so bili eni izmed prvih, ki so jih poslali v Vietnam kot pomoč Južnemu Vietnamu v boju proti Vietkongu. Z NSA je povezan tudi kontraverzni incident v zalivu Tonkin zaradi katerega so ZDA vstopile v vietnamsko vojno. V Vietnamu je NSA zagotavljala obveščevalne podatke o premikih vietnamski enot kar je pripeljalo do večjih bitk. Agenciji je uspelo tudi pravilno napovedati ofenzivo Tet vendar se CIA in ameriška vojska obveščevalnih podatkov nista upoštevali. Zaradi protivojnega razpoloženja v ZDA je NSA prisluškovala ameriškim politikom in znanim osebnostim, ki so javno nasprotovale vietnamski vojni.

Sedemdeseta leta so kljub varčevanju na varnostnem področju prinesla delni preboj, pri razbijanju sovjetskih tajnih sporočil. Leta 1975 je agencijo pretresel škandal, ko je v javnost prišla informacija da je agencija preko tajnih programov MINARET in SHAMROCK prisluškovala ameriškim državljanom podatke pa noto posredovala ostalim vladnim agencijam (CIA, FBI, ...). Na podlagi podrobne preiskave je bil sprejet poseben zakon (Forigin Intelligence Surveillance Act), ki je NSA omejil pristojnosti pri elektronskem vohunjenju za ameriškimi državljani. Leta 1979 je NSA na podlagi zbranih informacij napovedala Sovjetsko invazijo na Afganistan. s hitrim razvojem satelitskih komunikacij v sedemdesetih in osemdesetih letih dvajsetega stoletja se je NSA specializirala za prestrezanje in obdelavo tudi teh. Ker je bil njen neuraden moto >>shrani vse<< so se na magnetnih trakovih začele zbirati ogromne količine podatkov, ki jih ni bilo mogoče analizirati in obdelati v realnem času (agencija ima tudi sedaj podobne težave). Leta 1986 je NSA, po berlinskem bombnem napadu prestregla pogovore med libijsko vlado in teroristi ter tako dokazala vpletenost Libije v bombne napade. Na podlagi teh dokazov je ameriški predsednik Ronald Reagan ukazal bombardiranje Libije. 250px|sličica|desno|Ibmov superračunalnik iz začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Z razpadom Sovjetske zveze in koncem hladne vojne, leta 1991, se je proračun agencije drastično zmanjšal zaradi česar so se ukinili številni programi, agencija pa je zmanjšala tudi število zaposlenih. Z razvojem novih tehnologij na področju mobilnih telekomunikacij in interneta je agencija dobila nove možnosti nadzora in se specializirala za prisluškovanje mobilnim telefonskim omrežjem in nadzorom nad svetovnim spletom ter pretok podatkov in informacij preko njega. Agencija pa je dobila tudi nove naloge in pooblastila za zaščito in izvajanje kibernetskih napadov. Konec devetdesetih let dvajsetega stoletja so v javnost začeli prihajati podatki ,da je NSA vedno bolj vpletena tudi v gospodarsko vohunjenje. Napadov 11. septembra 2001 agencija ni znala napovedati čeprav se je kasneje izkazalo, da je imela tako kot CIA in FBI večino podatkov o storilcih, ki pa so bili zakopani v množici neobdelanih podatkov. Globalna vojna proti terorizmu je agenciji dala skoraj neomejena finančna sredstva z novimi protiterorističnimi zakoni pa večja pooblastila. Leta 2013 je nekdanji sodelavec agencije Edward Snowden razkril, da je agencija prisluškovala in sledila več sto milijonom mobilnim telefonom ter nadzorovala internetni promet navadnih uporabnikov v ZDA in po svetu. Tarča prisluškovanj so bile tudi vlade, politiki in znane osebnosti zavezniških in prijateljskih držav. Agenciji so bile v pomoč pri prisluškovanju tuje obveščevalne službe (BND, GCHQ,...), telekomunikacijske družbe ter mednarodno znana IT podjetja kot so Google, Yahoo!, Microsoft, Facebook, itd. . V zadnjih letih je NSA po vsem svetu postala tarča kritik zaradi prekomernega zbiranja in obdelave elektronskih podatkov. Na dan še vedno prihajajo informacije o tajnih operacijah prisluškovanja, ki so se odvijale v prvem desetletju novega tisočletja. Čeprav so pred kratkim z novimi zakoni v ZDA agenciji odvzeli nekaj pristojnosti ta še vedno nadaljuje z znanimi praksami ter se neprestano širi. Ker se vojskovanje v informacijski dobi širi na splet, NSA z nadzorom nad tem zagotavlja kibernetsko varnost ZDA.

Agencija je dolgo desetletja, zaradi načina svojega delovanja, ostajala v senci ostalih varnostnih agencij ZDA kot sta npr. FBI in CIA zaradi česar si je prislužila vzdevek >>No Such Agency<< (take agencije ni). V javno življenje je vstopila šele konec osemdesetih in tekom devetdesetih letih dvajsetega stoletja ko je bilo njeno delovanja prikazano v številnih hollywoodskih filmih kot so npr. Špiclji (Sneakers), Državni sovražnik (Enemy of the State) in Merkurjev srd (Mercury Rising). Svetovno znana je postala v zadnjem desetletju zaradi številnih afer povezanih s prisluškovanjem in zbiranjem elektronskih podatkov.

Organiziranost Agencijo NSA vodi direktor Nacionalne varnostne agencije (DIRNSA), ki je hkrati poveljnik oddelka za centralno varnost (CSS) in kibernetskega poveljstva ZDA (USCYBERCOM). Je vojaška oseba z najvišjim činom, njegov pomočnik je namestnik direktorja, ki pa je najvišja civilna oseba v agenciji. Trenutni direktor NSA je admiral Michael S. Rogers.

Za razliko od ostalih vladnih agencij ZDA kot sta npr. FBI in CIA, organizacijska in kadrovska struktura NSA javnosti ni dostopna. Struktura NSA, ki je navedena spodaj je bila izdelana na podlagi različnih virov in informacij, ki so skozi leta prišle v javnost.

Glavni elementi strukture NSA so: D Pisarna direktorja NSA E Direktorat za izobraževanje in usposabljanje F Poseben oddelek za zbiranje informacij (Special Collection Service (SCS)) I Direktorat za zagotavljanje informacij (Information Assurance Directorate (IAD)) K Nacionalno varnostni operativni center (National Security Operation Center (NSOC)) L Direktorat za objekte in logistiko (Associated Directorat for Installations and Logistics (ADIL)) M Direktorat za človeške vire (Associated Directorate for Human Resouces Srvices (ADHRS)) Q Direktorat za varnost in protiobveščevalno dejavnost (Associated Directorate for Security and Counterintelligence (ADS&CI)) R Direktorat za raziskave (Research Associate Directorate (RAD)) S Direktorat za signalno obveščanje (Signal Intelligence Directorate (SID)) T Direktorat za tehnologijo (Technology Directorate) V NSA/CSS operativni center za grožnje (NSA/CSS Threta Operation Center (NTOC)) J enota za kriptografijo Direktorat za korporativno vodenje Direktorat za zunanje zadeve Storitev za zagotavljanje informacij (Information Sharing Services (ISS))

Število zaposlenih v NSA javnosti ni znano. Po neuradnih podatkih naj bi bilo v NSA zaposlenih med 30.000 in 40.000 vojaških in civilnih oseb. NSA je največji delodajalec v državi Maryland, je tudi največji zaposlovalec matematikov v celotni ZDA in svetu. Osebe, ki se zaposlijo v NSA so podvržene strogemu nadzoru in neprestanim varnostim preverjanjem. Opravlja se tudi test s poligrafom, ki se izvaja periodično na vsakih pet let.

Naloge NSA