Saqaliba (arabsko: صقالبة, translit. : ṣaqāliba, arabsko ednina: صقلبي, translit. : ṣaqlabī)Iz grškega Σκλάβοι (Sklavi) in Σκλαβηγο (Sklavini) je nastal v sedmem stoletju arabski Saqlab (plural Saqāliba). je bila v srednjeveški muslimanski Španiji oznaka za ljudstva, ki so prebivala med Črnim morjem in Konstantinoplom, pozneje predvsem za sužnje s tega področja. Končno se je pomen izraza razširil na vse tuje sužnje. Vlasto, P.: The Entry of the Slavs into Christendom, An Introduction to the Medieval History of the Slavs, Cambridge University Press, Cambridge 1970, ISBN 978-0-521-07459-9, ISBN 978-0-521-10758-7 Prvotni pomen thumb|right|300px|Sakalibi leta 1018 Enciklopedija Britannicahttp://www.britannica.com/peoples/saqalibah ima v geslu Saqalibah sledeče podatke:
Poznejši pomen thumb|right|300px|Trgovanje s sužnji pri vzhodnih Slovanih (S. V. Ivanov, olje na platnu) Ko so kordovski Sakalibi prešli pod Almoravide, je beseda "sakaliba” postala poimenovanje slovanskih sužnjev in pozneje evropskih sužnjev sploh.
Arabski viri
Arabcem so Sakalibi opravljali veliko del; bili so služabniki, evnuhi, rokodelci, vojaki, ženske pa večinoma haremske konkubine. Velikokrat so bili kalifova osebna straža. V al-Andaluzu je bil saklabi sopomenka za evnuha.
Ostalo je veliko arabskih zapisov o slovanskih sužnjih. Teofan Spovednik je na primer poročal, da je okoli leta 660 omajadski kalif Muavija v Siriji sestavil vojsko iz 5.000 slovanskih plačancev (pozno 7. stoletje). Treadgold, W.T.: A History of the Byzantine State and Society, Stanford University Press 1997, ISBN 9780804726306. Prav tako v Sirijo so Omajadi namestili slovanskega poveljnika Nebulosa in njegovih 30.000 vojakov, ki so prestopili iz bizantinske v arabsko vojsko (na prelomu 7. in 8. stoletja). Lilie, R.J.: Prosopographie der mittelbyzantinischen Zeit: 1. Abteilung (641–867), Band 3: Leon (# 4271) – Placentius (# 6265), De Gruyter, Berlin-Boston, ISBN 978-3-11-016673-6. Ibn Fadlan imenuje vladarja Volške Bolgarije Almiša kot “kralja Saqalibe” (okoli leta 923). Ibrahim ibn Jakub, ki je prepotoval Evropo na račun Kordovskega kalifata, je zapisal, da so Sakalibi divje napadalno ljudstvo, ki živi v gorati deželi “zahodno od Bolgarije in vzhodno od drugih Slovanov”; iz te dežele radanitski trgovci dobavljajo al-Andaluzu sužnje po Volški trgovski poti in njenih odcepih (10. stoletje). Norris, H.T.: Islam in the Balkans: Religion and Society Between Europe and the Arab World. C. Hurst & Co. Publishers 1993, ISBN 978-1-85065-167-3.
Sklici in opombe
Kategorija:Slovani Kategorija:Arabske besede in besedne zveze