Steven Lee Lukather, ameriški kitarist, vokalist, producent, skladatelj, tekstopisec in aranžer, * 21. oktober 1957, San Fernando Valley, Kalifornija, Združene države Amerike.

Steve Lukather je ameriški kitarist, pevec, skladatelj, aranžer in producent. Najbolj je znan kot član skupine Toto. Kot studijski glasbenik je Lukather sodeloval pri snemanju več kot 1500 albumov različnih izvajalcev in zvrsti. Pri albumih je sodeloval tudi kot skladatelj, aranžer in producent. Lukather je izdal sedem solo albumov, zadnji, Transition, je izšel januarja 2013.

Leta 1976, ko je bil star 19 let, so ga srednješolski prijatelji David Paich in brata Jeff in Steve Porcaro povabili, da bi skupaj ustanovili glasbeno skupino. Lukather je bil od samega začetka član skupine in je še vedno aktiven pri snemanjih in turnejah. Kitarski ugled in poznanstvo z Jeffom Porcarom in Davidom Paichem, ki sta prav tako postala uveljavljena glasbenika, je Lukatherju v 70. in 80. letih omogočilo uspešno kariero studijskega glasbenika. Lukather je bil nominiran za dvanajst Grammyjev, osvojil pa je pet nagrad. Medtem, ko je s skupino Toto izvajal predvsem pop rock, kot solist je izvajal progresivni rock in hard rock, pri svojih ostalih projektih izvaja jazz fusion. Dolgo časa je sodeloval z jazzovskim kitaristom Larryjem Carltonom. Vrhunec njunega sodelovanja je album v živo, ki je osvojil Grammyja. Bil je tudi član jazz fusion skupine »Los Lobotomys«, skupine uglednih studijskih glasbenikov.

Lukather je znan po svojem melodičnem in intentivnem stilu igranja, nanj so vplivali rock kitaristi kot sta Jimi Hendrix in Jimmy Page ter jazz fusion kitarist kot sta Al Di Meola in Frank Gambale. Znan je tudi po učinkovitosti v studiju. Skladbe pogosto posname v samo enem poskusu. Včasih je uporabljal veliko kitarskih efektov tako v studiu, kot na odru, v današnjem času pa namesto takšnega pristopa zagovarja čiste tone in minimalno studijsko proceduro. Lukather uporablja svoj model električne kitare »Luke«, ki ga proizvaja podjetje Music Man. Poleg te kitare, uporablja Lukather še električne in akustične kitare znamk Yamaha in Ovation.

Biografija Zgodnje življenje Steven Lee Lukather se je rodil 21. oktobra 1957 v mestu San Francisco Valley, Kalifornija. V intervjuju s spletnim portalom »Guitarhoo!« je povedal: »V osnovni šoli sem imel učitelja, ki me je učil igranja violine. Bilo je leta 1965. Kitaro sem igral eno leto (potem ko so Beatlesi spremenili naša življenja), vendar kitarista niso potrebovali.« Kasneje je igral klaviature in bobne, potem pa se je sam pri sedmih letih naučil igrati kitaro, ko mu je oče kupil akustično kitaro Kay in izvod albuma Meet The Beatles!. Lukather je dejal, da mu je ta album spremenil življenje, nanj pa je vplivalo igranje kitare Georgea Harrisona.

V srednji šoli je Lukather srečal Davida Paicha in brate Porcaro (Jeff, Steve in Mike), ki so kasneje vsi postali člani skupine Toto. Lukather, ki je bil samouk, se je pričel učiti kitare pri Jimmyju Wyblu. Z Wyblom je Lukather razširil svoje znanje glasbe, vključno z orkestracijo. V začetku 70. let je Lukatherju postala všeč ideja, da bi postal studijski glasbenik, zaradi česar bi lahko igral z znanimi glasbeniki.

Jeff Porcaro, ki je od leta 1973 bobnal pri skupini Steely Dan, je postal Lukatherjev mentor in je še povečal njegov interes v studijsko delo. Luketherjeva prva služba v glasbeni industriji je bilo studijsko delo z Bozom Scaggsom potem, ko sta Paich in Jeff Porcaro, ki sta postala uveljavljena studijska glasbenika, leta 1976 povabila Lukatherja k formiranju skupine Toto skupaj z Bobbyjem Kimballom, Davidom Hungatejem in Stevom Porcarom.

Toto

Lukather je originalni glavni kitarist skupine Toto, njen član je od vsega začetka. Pri skupini sodeluje tudi kot glavni in spremljevalni vokalist ter skladatelj. Lukather je za svoje delo v skupini Toto prejel tri Grammyje od petih: dvakrat kot izvajalec in enkrat kot producent. David Paich je v začetku napisal največ skladb, ki jih je skupina tudi posnela. Debitantski album Toto vsebuje kar osem njegovih skladb od skupno desetih, vključno z vsemi štirimi singli. Lukather označuje Jeffa Porcara kot vodjo skupine v tem obdobju. Lukatherjeva vloga v skupini se je spreminjala po potrebi. Prva skladba, pri kateri je sodeloval kot skladatelj, je izšla na albumu Hydra leta 1979. Miles Davis je kot gost sodeloval pri skladbi »Don't Stop Me now«, ki je izšla leta 1986 na albumu Fahrenheit. Po snemanju je Davis Lukatherja povabil v svojo spremljevalno skupino, Lukather pa je povabilo zavrnil, ker se je že pripravljal za promocijsko turnejo s skupino Toto. Avgusta 1992 je Jeff Porcaro utrpel srčni infarkt zaradi katerega je umrl. Njegova smrt je prizadela člane skupine in Lukatherja, ki mu je bil Porcaro mentor. Lukather je takrat začutil, da mora več prispevati v skupino, zato je postal eden izmed vodilnih članov skupine.

Skupina je čez čas zamenjala številne glavne vokaliste, vključno s Kimballom, Fergiejem Frederiksnom in Josephom Williamsom. Od leta 1990, ko je skupina odpustila četrtega glavnega vokalista Jeana-Michela Byrona, je bila skupina do leta 1997 brez glavnega vokalista. Večino skladb je v tem času odpel Lukather. Glavni vokal je prispeval pri vsaki skladbi albuma Kingdom of Desire iz leta 1992 in albuma Tambu iz leta 1995, razen pri dveh instrumentalnih skladbah. Singl »I Will Remember« z albuma Tambu, ki sta ga napisala Lukather in Stan Lynch je dosegel 64. mesto na britanski lestvici singlov. Recenzenti albuma Tambu so Lukatherjev vokal ocenili kot čisto nasprotje Kimballa in Williamsa. Nekateri koncertni recenzenti so dejali, da Lukatherjev glas pri nekaterih skladbah ne pride do izraza, v tem času pa so skupino na koncertih spremljali številni spremljevalni vokalisti. Leta 1998 sta na albumu Toto XX: 1977-1997 sodelovala tako Kimball kot Williams, Lukather pa je zopet sodeloval kot kitarist in spremljevalni vokalist.

Lukather je pisal vse več skladb, ki so izšle na albumih skupine Toto. Sam je napisal malo skladb, izjema je hit singl »I Won't Hold You Back« z albuma Toto IV. Lukather je sam nekoč dejal, da je pisanje besedil njegova šibkost. Tako je večkrat sodeloval z ostalimi člani skupine kot soavtor skladb. Lukather je sodeloval pri nastanku vseh skladb z albuma Falling in Between iz leta 2006.

Leta 2008 je bil Lukather edini preostali originalni član skupine (Kimball je bil v tem času prav tako član skupine, vendar ni bil član skupine ves čas njenega obstoja kot Lukather). Junija 2008 je Lukather zapustil skupino. Njegova odločitev je vodila do razpustitve skupine. V intervjuju iz leta 2011 je Lukather pojasnil, da se je skupina v tistem času precej oddaljila od originalne inkarnacije. Februarja 2010 se je skupina ponovno zbrala v podporo basistu skupine, Miku Porcaru, ki je bolehal za amioforično lateralno sklerozo. Skupina je nadaljevala s turnejo v letih 2011 in 2012.

Čeprav je Lukather aprila 2011 dejal, da ne bo skupina več snemala novih skladb, je skupina marca 2014 napovedala izid novega albuma. Marca 2015 je tako izšel album Toto XIV.

Studijsko delo Lukather je postal v 70. in 80. letih dvajsetega stoletja znan kot eden izmed najbolj iskanih studijskih kitaristov v Los Angelesu. Sodeloval je s številnimi izvajalci od Arethe Franklin do Warrena Zevona. V 36 letih je sodeloval pri snemanju več kot 1500 plošč. Glasbeni novinar Jude Gold je poudaril, da težko imenuje kitarista, ki je imel bolj plodno kariero kot Steve Lukather. Lukather je izpostavil sočlana skupine Toto, Davida Paicha in Jeffa Porcara kot ključna človeka, zaradi katerih je vstopil v glasbeno industrijo, čeprav je v intervjuju aprila 2011 dejal, da je vedno manj priložnosti za studijske glasbenike: »Studijskih glasbeniki niso več to, kar so bili – ni tako kot je bilo. Ni tako kot v starih časih, ko sem v enem tednu sodeloval na 25 snemanjih. Studijev ni več. Proračuna ni več. Glasbenih založb ni več.« Njegovo delo studijskega glasbenika se z leti manjša – leta 2009 je Lukather izjavil, da sodeluje le pri nekaj snemanjih na leto.

Lukather je kot studijski glasbenik sodeloval pri številnih znanih skladbah. Kitarska korporacija Gibson ga je imenovala za enega izmed 10 najboljših studijskih kitaristov vseh časov. Lukather je izvedel kitarski solo na singlu »Physical« Olivie Newton-John leta 1981, ki je bil najvišje uvrščen singl v 80. letih dvajsetega stoletja. Ostala odmevna sodelovanja vključujejo sodelovanje pri snemanju skladb »Back On the Road« in »You Went Away« z albuma Face skupine Earth, Wind & Fire, »Beat It« Michaela Jacksona, dve skladbi z albuma Can't Slow Down Lionela Richieja in album Repeat Offender Richarda Marxa. Lukather in Jeff Porcaro sta bila močno vpletena pri snemanju Jacksonovega albuma Thriller. Poleg snemanja kitare je Lukather pisal in produciral glasbo za Lionela Richieja, Richarda Marxa, skupino Chicago, Donno Summer in skupino The Tubes. Leta 1982 je osvojil Grammyja za skladbo »Turn Your Love Around«, ki jo je izvedel George Benson.

Solo albumi

Lukather je izdal šest studijskih albumov: Lukather (1989), Candyman (1994), Luke (1997), Santamental (2003), Ever Changing Times (2008) in All's Well That Ends Well (2010). Decembra 2011 je začel skupaj s C.J. Vanstonom pripravljati sedmi album Transition, pri katerem so sodelovali glasbeniki kot so Chad Smith, Gregg Bissonette, Leland Sklar in ostali. Album je izšel 21. januarja 2013.

1989–1997: Lukather, Candyman in Luke Album Lukather iz leta 1989 je izšel potem, ko je skupina Toto snemala in koncertirala enajst let in so se njeni člani odločili za krajši premor. Ker je Lukather napisal številne skladbe, ki niso izšle na albumih skupine Toto, se je odločil za izdajo lastnega solo albuma. Pri snemanju tega albuma so sodelovali glasbeniki kot so Eddie Van Halen, Richard Marx, Jan Hammer, Steve Stevens in sočlana skupine Toto, David Paich in Jeff Porcaro. Lukather je dejal, da je bil album produciran zelo preprosto in lahko na njem slišimo različne zvoke iz studia. Kot vplivneže za izdajo albuma je Lukather označil skupine Pink Floyd, Cream, Led Zeppelin in kitariste Jimija Hendrixa, Davida Gilmourja, Jeffa Becka ter Erica Claptona. Z albuma je izšel singl »Swear Your Love«.

Pri naslednjem albumu Candyman, ki se je snemal od marca do novembra 1993, je šlo za sodelovanje glasbenikov, ki so bili večinoma člani Lukatherjeve zasedbe »Los Lobotomys«. Zraven so sodelovali še David Garfield, John Peña, Chris Trujillo, Lenny Castro, Larry Klimas, Fee Waybill, Richard Page in Paul Rodgers. Lukather je večino albuma posnel v živo. Nekateri Lukatherjevi oboževalci so bili zmedeni, ker so mnogi mislili, da gre za album skupine Los Lobotomys. Na japonskih in ameriških izdajah albuma Candyman so bili večkrat kot izvajalci navedeni Los Lobotomys; japonska izdaja je vključevala tudi verzijo Hendrixove skladbe »Red House«. Na evropski izdaji je bil kot izvajalec naveden le Lukather. Zasedba, s katero se je Lukather odpravil na promocijsko turnejo, je bila včasih naslovljena kot »Steve Lukather and Los Lobotomys«, včasih pa le »Los Lobotomys«. Skladba »Borrowed Time« je v Evropi izšla kot singl in je na B-strani vsebovala skladbo »Red House«.

Lukather je album Luke iz leta 1997 opisal kot dosti bolj drugačni in bolj introspektni album kot sta bila prejšnja albuma. Luke je nekakšna zbirka Lukatherjevih glasbenih vplivov. Pri Luku gre za eksperimentalni album, ki je bil prav tako kot Candyman posnet v živo z minimalnimi kasnejšimi posegi. Na albumu lahko slišimo instrumente, ki na prejšnjih albumih niso bili uporabljeni: pedal steel, Mellotroni, orglice in eksperimentalna kitara, bas in bobni. Ameriška verzija albuma vsebuje verzijo skladbe Jeffa Becka, »The Pump«. Skladba »Hate Everything About U« je izšla kot singl.

2003: Santamental