right|thumb|Džakar Dzong, predstavlja posebno dzong arhitekturo, po kateri je jezik Dzongkha dobil ime Dzongkha, džonka ali butanščina (Wylie: rdzong-kha, Romaniziran Dzongkha: Dzongkha"Guide to Official Dzongkha Romanization" by G. van Driem), včasih tudi ngalopkha ("jezik Ngalop ljudstva"), je državni ali nacionalni jezik v Butanu. Za pisanje dzongha jezika ali butanščine se uporablja tibetansko pisavo.
Beseda "dzongkha" pomeni jezik (kha), ki se govori v dzongih, samostanskih trdnjavah — trdnjavam podobnih značilnih samostanih, ki jih je v 17. stoletju po Butanu ustanovil Ngavang Namgjal, prvi šabdrung Rinpoče.
Klasifikacija in sorodni jeziki Dzongkha je južnotibetanski jezik. Je soroden in delno razumljiv s sikimskim jezikom (), ki je nacionalni jezik nekdanje kraljevine Sikim, sedanje indijske zvezne države; soroden pa je tudi z drugimi butanskimi jeziki, kot so čokangaca, brokpa, brokat in lakha.
Dzongkha je blizu jeziku j'umowa, ki se govori v dolini Čumbi v južnem Tibetu in sikimskemu jeziku. Bolj oddaljena je sorodnost s standardno tibetanščino. Čeprav govorjeni dzongkha in tibetanščina medsebojno nista razumljiva, so literarne oblike obeh pod močnim vplivom liturgične (klerične) klasične tibetanščine, v Butanu znane kot chöke, ki jo že stoletja uporabljajo budistični menihi. Chöke so v Butanu uporabljali kot jezik izobraževanja do zgodnjih 60-tih let preteklega stoletja, ko je bil v javnih šolah nadomeščen z dzongkha.
Čeprav izvira iz klasične tibetanščine, ima dzongkha veliko nepravilnih glasovnih sprememb, zaradi katerih je uradna izgovorjava veliko bolj oddaljena od standardne tibetanščine.
Uporaba Dzongkha in njegova narečja se kot materni jezik govorijo v naslednjih osmih zahodnih okrajih Butana: (Vangdi Fodrang, Punakha, Thimphu, Gasa, Paro, Haa, Dagana in Chukha). Kot materni jezik se dzongkha govori tudi okoli indijskega mesta Kalimpong, ki je nekdaj spadalo k Butanu, danes pa pod indijsko zvezno državo Zahodna Bengalija.
Dzongkha je bil leta 1971 s posebnim zakonom proglašen za nacionalni jezik Butana. Učenje jezika dzongkha je obvezno v vseh šolah v Butanu, jezik pa je tudi lingua franca v okrožjih na jugu in vzhodu, kjer ni materni jezik.
Pisava
Za pisanje Dzongkha jezika se uporablja tibetanska pisava, ki ima 30 osnovnih črk. Butanščina se običajno piše v butanski obliki uchenske pisave, ki je oblika tibetanske pisave, imenovane jôyi () in jôtshum () "formal longhand". Tiskana oblika se imenuje enostavno tshûm ().
Romanizacija zapisa Romanizirani standard zapisa za dzongkha je razvil jezikoslovec George van Driem. Je fonološki prepis in ne transliteracija pisave dzongkha.
Fonologija Dzongkha jezik je tonski jezik in ima dva registrska tona: visoki in nizek. Naglas zloga določa alofon začetka in vrsto fonetike bazičnega samoglasnika.
Soglasniki + Soglasniki fonemi v Dzongkha jeziku bilabialni zobni/alveolarni retrofleksni/palatalni velarni glasilčni nosni plozivni afrikatni sikajoči rotični neprekinjeni
Glej tudi
Dzongkha številke Jeziki Butana
Sklici
Viri in literatura
- A language textbook with three audio compact disks.
Mazaudon, Martine. 1985. “Dzongkha Number Systems.” S. Ratanakul, D. Thomas & S. Premsirat (eds.). Southeast Asian Linguistic Studies presented to André-G. Haudricourt. Bangkok: Mahidol University. 124-57 Mazaudon, Martine & Boyd Michailovsky. 1988. “Lost syllables and tone contour in Dzongkha (Bhutan).” David Bradley, Eugénie J.A. Henderson & Martine Mazaudon (eds.). Prosodic analysis and Asian linguistics: to honour R.K. Sprigg. (Pacific Linguistics, Series C-104). 115-36 Mazaudon, Martine & Boyd Michailovsky. 1989. “Syllabicity and suprasegmentals: the Dzongkha monosyllabic noun.” D. Bradley et al. (eds.). Prosodic analysis and Asian linguistics: to honour R.K. Sprigg. Canberra. (Pacific Linguistics). 115-36 Michailovsky, Boyd. 1989. “Notes on Dzongkha orthography.” D. Bradley et al. (eds.). Prosodic analysis and Asian linguistics: to honour R.K. Sprigg. Canberra. (Pacific Linguistics). 297-301 Tournadre, Nicolas. 1996. “Comparaison des systèmes médiatifs de quatre dialectes tibétains (tibétain central, ladakhi, dzongkha et amdo).” Z. Guentchéva (ed.). L’énonciation médiatisée. Louvain_Paris: Peeters (Bibliothèque de l’Information Grammaticale, 34). 195-214 Watters, Stephen A. 1996. A preliminary study of prosody in Dzongkha. Arlington: UT at Arlington, Masters Thesis
Zunanje povezave
Državna komisija za razvoj jezika Dzongkha Thimphu, Butan Dzongkha-Angleški slovar Romanizacija geografskih imen v Dzongkha jeziku Brezplačni učbeniki in slovarji izdala Državna komisija za razvoj jezika Dzongkha Dzongkha Unicode - site The National Library of Bhutan (en - dz )
Slovarji Online slovarji (Dz-En, En-Dz, Dz-Dz) or Online Dzonkha-English Dictionary - site Dzongkha Development Commission (en - dz) Dzongkha računalniški izrazi (pdf) Angleški-Dzongkha žepni slovar(pdf) Rigpai Lodap: Posredni Dzongkha-Angleški slovar(pdf) Kartshok Threngwa: Knjiga o Dzongkha sinonimih & antonimih(pdf) Imena držav in glavnih mest v Dzongkha jeziku(pdf) Vodič za Dzongkha-prevajanje(pdf)
Slovnica Dzongkha transliteracija - spletna stran National Library of Bhutan (en - dz ) Dzongkha, nacionalni jezik Butana - spletna stran Dzongkha Linux (en - dz) Romanizacija Dzongkha jezika Dzongkha : Izvor in opis Dzongkha jezik, pisava in izgovorjava Dzongkha in Wikipedia: Русский, Français, 日本語, Eesti, English Pioneering Dzongkha Text To Speech Synthesis (pdf) Dzongkha slovnica & drugi materiali - spletna stran The Dzongkha Development Commission (en - dz) Коряков Ю.Б. Практическая транскрипция для языка дзонг-кэ dzongkha.gov.bt/publications/publication_pdf/1191-1.pdf Vodič za uradno Dzongkha romanizacijo - po Dr. George van Driem-u(pdf) Klasični Tibetansko-Dzongkha slovar(pdf)
Kategorija:Jeziki Butana