Klotar I. (, ) je bil frankovski kralj, ki je celemu Frankovskemu cesarstvuu vladal od leta 558 do 561, * 497, † 29. november 561, Compiègne.
Življenje Klotarjev oče kralj Klodvik I. je skladno s salijsko tradicijo Frankovsko kraljestvo po smrti razdelil med svoje štiri sinove. Klotarju je leta 511 pripadla četrtina s sedežem v sedanjem Soissonsu.
Klotar se je nato skoraj pol stoletja trudil, da bi ponovno združil Frankovsko kraljestvo. Prva priložnost se mu je ponudila po smrti brata Klodomerja v vojni z Burgundi leta 524, po kateri je prevzel njegov del kraljestva z mestoma Tours in Poitiers. Leta 531 sta z nečakom Teodebertom I. izvedla uspešen pohod proti Turingom in leta 534 proti Burgundom. Po pohodu sta k svojim posestim priključila del Burgundije.
Ostrogotom je zasegel del sedanje Provanse in leta 542 skupaj z bratom Hildebertom I. izvedel pohod proti Vizigotom. Leta 555 je po smrti nečaka Teodebalda prevzel njegovo ozemlje, leta 558 po smrti brata Hildeberta pa še njegovo, s čimer je postal edini frankovski vladar.
Družina Klotar se je poročil pet krat, prvič leta 524 z Gondioko, vdovo po bratu Klodomerju, ki je padel v bitki pri Vézeronceu. Po njeni smrti okoli leta 532 se je poroćil s turinško princeso Radegundo, s katero prav tako ni imel nobenih otrok. Radegunda se je kmalu po poroki umaknila v samostan in bila kasneje razglašena za svetnico. Tretja žena je bila Ingunda, s katero je imel pet sinov – Guntarja, Hilderika, Hariberta, Guntrama Burgundskega in Sigiberta in hčerko Klotsindo. Četrta žena je bila Ingundina sestra Aregunda, s katero je imel sina Hilperika. Zadnja žena je bila Hunsina, s katero je imel sina Hramna.
Hramn se mu je okoli leta 560 uprl. Klotar je upor zatrl in Hramna usmrtil, zaradi česar je imel do smrti slabo vest.
Smrt in zapuščina Umrl je v kraljevi palači v sedanjem Compiegneu konec leta 561. Z oporoko je po salijski tradiciji kraljestvo razdelil med svoje sinove, kar je izzvalo novo obsežno državljansko vojno, ki je trajala skoraj pol stoletja. Zmagovalec je bil Klotar II. Veliki.
Nadaljnje branje
Oman, Charles (1908). The Dark Ages, 476–918. London: Rivingtons. Wallace-Hadrill, J. M. (1962). The Long-Haired Kings, and Other Studies in Frankish History. London: Methuen.
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Frankovski kralji Kategorija:Merovingi