sličica|Za komunikacijo z organizacijami v tujini je pomembno tudi poznavanje poslovnih navad. Komunikacija z organizacijami v tujini vključuje vse elemente komunikacije, na katere vplivajo značilnosti kulture.Chang, L.-C. (2006). Differences in Business Negotiations between Different Cultures. The Journal of Human Resource and Adult Learning, 2(2) , 135–140. Ta vrsta komunikacije je torej vrsta medkulturne komunikacije, s poudarkom na razlikah v poslovnih navadah drugih kultur.Pogelšek, Š. (2013). Medkulturno komuniciranje v logistiki (magistrsko delo). Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko. Dostopno na: https://dk.um.si/Dokument.php?id=53279
Poznavanje medkulturnih razlik in poslovnih praks je pomembna prednost v podjetništvu, saj to znanje omogoča prepoznavanje novih poslovnih marketov in razvijanje novih produktov. Čeprav globalizacija vpliva na razširjenost angleščine in zahodnega načina poslovanja, so se začele oblikovati nove gospodarske sile (npr. Kitajska in Indija)Miladinovic, M. (27. junij, 2014). Overcoming Obstacles in Intercultural Communication (blog). Sneto 21. 5. 2016 s: http://www.afs.org/blog/icl/?tag=stumbling-blocks-in-intercultural-communication , kar pomeni, da je učenje medkulturne komunikacije še vedno zelo pomembno. S pospešenim izmenjavanjem dobrin med narodiMartin, J. N. in Nakayama, T.K. (2010). Intercultural Communications in Contexts. New York: McGraw-Hill., iskanje cenejše delovne sileFink, I. (b. d.) Medkulturne razlike v poslovni komunikaciji. Sneto 21.5. 2016 s: http://porocevalec.ibs.si/sl/component/content/article/38-september/116-medkulturne-razlike-v-poslovni-komunikaciji in ustanavljanje organizacij v drugih državah medkulturna komunikacija postaja vedno bolj in bolj pomembna. Čeprav je poznavanje kulturnih in poslovnih razlik pomembno za medkulturno komunikacijo, predstavlja velik izziv. Učenje o teh razlikah organizaciji ne bo koristilo, če ga ne bo znala uporabiti. Organizacije bodo uspešne le, če bodo sprejele obstoj razlik v drugih kulturah in verjele v pozitivni vpliv drugačnosti na svoj poslovni uspeh.
Medkulturna poslovna komunikacija Če se želimo vključiti v medkulturno poslovno komunikacijo, moramo poleg pravil komunikacije razumeti tudi, kako je sestavljen posel v drugih državah. Ker se vzhodni in zahodni globalni trg poleg kulturnih značilnosti razlikujeta tudi v poslovnih praksah, ima na tem trgu veliko poslovnežev težave z uspehom. Države se razlikujejo tudi v spopadanju s temi problemi. Za razliko od organizacij v ZDA organizacije na Japonskem pošiljajo svoje zaposlene v tujino, da se učijo novih jezikov in kulturnih značilnosti. Šele ko zberejo dovolj informacij, se odločijo, da bodo v drugi državi izvedle posel ali vanj vložile denar.
Medkulturno poslovanje navadno poteka v tržnem jeziku, ki minimalizira značilnosti kulture. Ta jezik navadno ni materinski jezik nobenega od sogovorcev. Lahko je dominantni jezik določenega področja (npr. mandarinščina) ali pa jezik, ki je sestavljen iz jezikov, ki ga govorijo sogovorci. Izbira jezika je navadno naključna in odvisna od kompetenc posameznikov, trenutno pa v trženem svetu prevladuje angleščina.Hooker, J. (2008). Cultural Differences in Business Communication. V C. B. Paulston, S. F. Kiesling in E. S. Rangel (ur.) (2012), Handbook of Intercultural Discourse and Communication (str. 389–407). Malden, MA: Wiley-Blackwell.
Kljub temu, da se medkulturna poslovna komunikacija spopada predvsem z vprašanji poslovne prakse drugih držav, je poleg tega pomembno poznavanje različnih kultur in njihovih značilnosti, saj te v veliki meri vplivajo na komunikacijo.
Vplivi kulturnih značilnosti na poslovno komunikacijo Na komunikacijo najbolj vplivajo različne kulturne značilnosti, katere raziskuje tudi medkulturna psihologija. Chang (2006) navaja osem kulturnih značilnosti, ki so podrobneje razložene v nadaljevanju: odnos do drugih socialna struktura kognitivni vzorec vloge in njihove interpretacije jezik neverbalna komunikacija uporaba prostora in organizacija razumevanje časa Salacuse (1988) poleg kulturnih značilnosti omenja vpliv političnih, ekonomskih, vladnih in administrativnih sistemov, družbe in individualnih idej. Vsi ti dejavniki delajo medkulturno poslovanje bolj kompleksno in zato predstavlja večji izziv kot poslovanje doma. sličica|V nekaterih kulturah je nespoštljiva že raba mobilnega telefona na poslovnih sestankih.
Odnos do drugih V različnih državah se razlikuje odnos do strank. Na Tajskem imajo navado, da jih ob novem letu obdarijo in se jim zahvalijo za zvestobo. Darilo je odvisno od mesta, ki ga ima posameznik v družbi in količino vloženega denarja v organizacijo, kar se razlikuje ob obdarovanja strank v ZDA, kjer vse stranke dobijo enakovredna darila.
V ZDA in Avstraliji nagovarjanje oseb z njihovimi imeni velja za prijateljsko gesto, medtem ko je v Franciji, Egiptu in na Japonskem to znamenje nespoštovanja. Na Japonskem je pomembno tudi to, da oseba na višjem položaju uporablja vljuden govor, medtem ko mora oseba na nižjem položaju uporabljati zelo vljuden ali spoštljiv govor. To marsikaterega tujega poslovneža zmede, saj se Japonci bolj kot na same rezultate poslovanja osredotočajo na formalnost odnosov in proces, ki poteka med poslovanjem.Jetro (1999). Communicating with Japanese in Business. Washington, D.C. : U.S. Office of JETRO.
Socialna struktura Različen odnos do drugih imajo tudi kulture, ki se razlikujejo v oddaljenosti oziroma distanci moči. Oddaljenost moči nam pove, na kakšen način je razdeljena moč med ljudmi v družbi. V kulturah z majhno distanco moči (npr. Avstrija) so razlike med ljudmi minimalna, poudarek je na sodelovanju in enakosti. Delavci se posvetujejo med sabo, idealni šef pa je demokrat, ki razpolaga z dobrimi viri.Anonimnež (b. d.). Hofstede: Cultures and Organizations – Software of the Mind (spletni dokument). Sneto 21. 5. 2016 s: http://www.novsu.ru/file/1092483 Za države z veliko distanco moči (npr. Mehika) je značilna neenakost med ljudmi, ljudje na nižjih položajih imajo manj moči in se zanašajo na ljudi na višjih položajih. V organizacijah obstaja hierarhija, podrejeni pa naredijo vse, kar jim naroči šef, ki je avtokrat.Kavalchuk, A. (2012). Cross-Cultural Management: How to Do Business with Germans: A Guide. Bonn: Deutsche Gesellschaft fűr Internationale Zusammenarbeit (GIZ) GmbH. Podrejeni zaradi tega ne govorijo o svojih mnenjih pred šefom, redko tudi poročajo o napakah svojih superiornih ali problemih v organizaciji, saj bi vse to lahko škodovalo njihovemu nadrejenemu.
Socialna struktura se razlikuje tudi v individualističnih in kolektivističnih državah. Individualistične države (npr. Kanada) poudarjajo vrednost posameznika. Če ljudje prekršijo pravila ali socialne norme, občutijo krivdo, zniža se jim samospoštovanje. Odnos med zaposlenim in zaposlovalcem je vzpostavljen preko pogodbe, napredovanje pa je določeno glede na sposobnosti. Poslovanje je stvar vsakega posameznika, ki se bolj kot na odnos osredotoča na nalogo, ki jo mora izpolniti. Ljudje v takšnih družbah imajo raje direktne oblike komunikacije in podpirajo direktne oblike reševanja konfliktov. Za kolektivistične države (npr. Panama) pa je značilna težnje k vzdrževanju harmonije. Če posamezniki v takšni družbi prekršijo pravila ali socialne norme, to občutijo kot sram in izgubo položaja v skupini. Odnos med zaposlovalcem in zaposlenim temelji na značilnostih družbe (npr. poudarjanje družinskih vezi), napredovanja pa temeljijo na dobrih odnosih med podrejenim in nadrejenim. Poslovanje poteka vedno v skupini, ki so ji bolj pomembni odnosi kot naloga. Za te kulture pravimo tudi, da temeljijo na odnosih. Za njih je tudi značilna nižja distanca moči, ki se odraža v tako v verbalni kot neverbalni komunikaciji. Te značilnosti vidimo v jezikih kot so japonščina in korejščina, saj v njih obstajajo posebne besedne zveze, ki kažejo na spoštovanje in formalnost v odnosih. V korejščini se uporaba jezika razlikuje tudi pri različno starih posameznikih. Zato nekatere organizacije izvajajo posebne treninge, da bi se zaposleni lahko naučili uporabe pravilnega spoštljivega jezika.
Kognitivni vzorci Kultura vpliva tudi na proces odločanja in pogajanja. Nekateri narodi v poslovanju uporabljajo preprosto ali direktno komunikacijo, drugi pa indirekten in kompleksnejši način komunikacije. Zato je pomembno, da smo pozorni na edinstvene komunikacijske navade in vedenja oseb, s katerimi poslujemo. sličica|Poslovni sestanki na Japonskem in Kitajskem se začnejo z izmenjavo poslovnih kartic. Japoncem je pri poslovanju pomembno, da se pogovarjata osebi enake starosti in enakih pozicij. Za njih je značilen tudi dolgotrajen proces odločanja, saj potrebujejo veliko informacij o poslu. Zato nimajo radi hitrih odločitev, med samim pogajanjem pa se večkrat posvetujejo med sabo. Ko govorijo o poslu uporabljajo veliko nepomembnih informacij in do sklepa pridejo po raznih ovinkih, medtem ko poslovneži iz Nemčije na najhitrejši možni način povejo bistvo. Zato Nemci nimajo radi, da pri poslovanju klepetamo (npr. govorimo o vremenu). To razumejo kot potrato časa. Za Japonce je pri poslovanju značilna spiralna, za Nemce pa linearna logika. Japonci to počnejo tudi zaradi tega, ker niso nagnjeni k tveganju in se za posel odločijo šele, ko zberejo dovolj informacij. Tveganje, ki je značilno za poslovni svet, skušajo zmanjšati s čim daljšim pogajanjem, pri tem pa večkrat dosežejo odločitev, ki je skupna celotni poslovni skupini. Za druge države pa je bolj kot to v poslu pomembna iznajdljivost in učinkovitost.
Sklep v poslovanju ne pomeni ene in iste stvari v vseh državah. Foster (1992) opozarja, da dogovori na Kitajskem pomenijo zgolj formalnost v odnosu, medtem ko v ZDA to pomeni, da je prišlo do za njih ugodne sklenitve posla. V nekaterih državah pa ne uporabljajo pogodb, saj verjamejo, da je nepraktično, da bi si vnaprej postavljali obljube, ki jih morda ne bomo izpolnili. V teh državah je bolj kot to, kaj lahko organizacije naredijo ena za drugo, pomemben odnos me njima. Pri pogajanju z Japonci morate biti pozorni tudi na jezik, ki ga uporabljajo pri poslovanju. Če rečejo "da", to še ne pomeni, da se strinjajo s poslom. Lahko pomeni zgolj to, da so želeli povedati, da vas razumejo ali poslušajo.
V poslovnem svetu v drugih kulturah je pomembna tudi pravilna izbira pogajalca. Različne kulture imajo različen pogled na izobrazbo, spol, starost, izkušnje in socialni status pogajalca. Medtem ko v ZDA razlike med pogajalci niso pomembne, se v Evropi bolj osredotočajo na to, da sta si pogajalca čim bolj podobna. Neujemanje nazivov dveh pogajalcev je namreč videno kot znamenje nespoštovanja.
Pri poslovanju z drugimi državami moramo poleg kulturnih značilnosti upoštevati tudi njihovo poslovno etiko. Poslovna etika vključuje različna pravila, ki vodijo vedenje ljudi. Ta pravila so pogosto določena z zakoni. V nekaterih državah poslovna etika nima velikega pomena, kar privede do tega, da je korupcija del poslovanja (npr. Latinska Amerika). Zato moramo pri poslovanju paziti, da ostanemo v okvirih zakonov, ki veljajo za našo državo, hkrati pa pazimo na posebnostih, ki jih ima druga država. Pri tem je bolje, da se opremo na zakone in socialne norme, ki veljajo v večini držav, v katerih poslujemo (npr. prepoved otroškega dela, ki je v nekaterih državah še vedno sprejeto).Investopedia (7. april, 2015). How do business ethics differ among various countries? Sneto 21. 5. 2016 s http://www.investopedia.com/ask/answers/040715/how-do-business-ethics-differ-among-various-countries.asp
Vloge in njihove interpretacije