Bengaluru, prej Bangalore, je glavno mesto indijske zvezne države Karnataka. Z okrog 8,42 milijona prebivalcev in 8,52 milijona prebivalcev širšega metropolitanskega območja je tretje najbolj naseljeno indijsko mesto in peta najbolj naseljena indijska urbana aglomeracija. Ležeč na Dekanski planoti v Južni Indiji, na nadmorski višini čez 900 m, ima najvišjo nadmorsko višino med vsemi velikimi mesti Indije in vse leto prijetno podnebje. Prebivalstveno raznoliko mesto Bengaluru je drugo najhitreje rastoče indijsko velemesto.
Na območju sedanjega Bengaluruja je vladalo več južnoindijskih dinastij, tj. Zahodne Gange, Hole in Hojsale, dokler ni fevdalni vladar Kempe Govda v okviru imperija Vidžajanagara ustanovil blatne trdnjave Bengaluru Pete, ki velja za temelj sodobnega mesta. Leta 1638 so ga zavzeli Marathe in mu vladali skoraj 50 let, nato pa so mesto osvojili Moguli in ga prodali Misorskemu kraljestvu Vadijarske dinastije. Po zmagi v četrti anglomisorski vojni (1799) so ga zavzeli Britanci, ki so administrativni nadzor mesta vrnili misorskemu maharadžu. Staro mesto se je razvijalo v dominionih misorskega maharadže in je postalo glavno mesto Kneževine Misore, ki je obstajala kot nominalna suverena oblast Britanskega Raja. Leta 1809 so Britanci svojo vojaško bazo prestavili v Bangalore, zunaj starega mesta, in se je mesto razvijalo okrog nje. Po razglasitvi neodvisnosti Indije leta 1947 je mesto Bangalore postalo glavno mesto Zvezne države Misore in je to vlogo ohranilo tudi po nastanku nove indijske zvezne države Karnatake leta 1956. Dve urbani naselji Bangaloreja – mesto in vojaška baza – ki sta se razvijali kot neodvisni enoti, sta se v eno samo urbano središče združili leta 1949. Sedanje kanareško ime Bengalūru je bilo razglašeno za uradno ime mesta leta 2006.
Mesto Bengaluru zaradi njegove vodilne vloge v izvozu informacijske tehnologije včasih imenujejo Silicijeva dolina Indije (ali IT-prestolnica Indije). V mestu imajo svoj sedež indijske tehnološke organizacije ISRO, Infosys, Wipro, Flipkart, Biocon in HAL. Znano je tudi kot indijsko središče zagonskih podjetij. Tu je dom številnih indijskih izobraževalnih in raziskovalnih ustanov, npr. Indijskega inštituta znanosti (IISc), Indijskega inštituta za menedžment Bengaluru (IIMB), Državnega inštituta tehnologije mode, Državnega inštituta za oblikovanje (Kampus NID R&D), Državne pravne šole Indijske univerze (NLSIU) in Državnega inštituta duševnega zdravja in nevroznanosti (NIMHANS). V mestu delujejo tudi številne državne aviacijske in obrambne organizacije, kot so Bharat Electronics, Hindustan Aeronautics in Državni aviacijski laboratoriji. Mesto je tudi središče kanareške filmske industrije. Kot rastoče velemesto v razvijajoči se državi se Bengaluru sooča z resnim onesnaževanjem in drugimi logističnimi in socialnogospodarskimi težavami. Z domačim bruto proizvodom 83 milijard USD je mesto Bangalore v Indiji po skupnem prispevku BDP na četrtem mestu, pred njim so le Mumbaj, Delhi in Kalkuta.
Etimologija Bangalore je anglizirana različica imena mesta Bengalūru v jeziku kanada. To je bilo ime vasi blizu Kodigehalija v današnjem mestu Bangalore in ga je Kempe Govda uporabil za poimenovanje mesta kot Bangalore v času njegove ustanovitve leta 1537. Najzgodnejša omemba imena Bengalūru je bila najdena v 9. stoletju: napis na kamnu dinastije Zahodni Gang na vīra gallu (ವೀರಗಲ್ಲು; 'kamen junaka', skalni edikt, ki poveličuje vrline bojevnika). Glede na napis, najden v Begurju, je bil Bengalūrū kraj bitke leta 890 n. št..
V času Vidžajanagare so ga imenovali tudi Kaljānapura ali Kaljānapuri ('Ugodno mesto') in Dēvarājanagara.
Apokrifna zgodba pravi, da se je kralj Hojsale iz 12. stoletja Vera Balala II. med lovsko ekspedicijo izgubil v gozdu. Utrujen in lačen je naletel na ubogo starko, ki mu je postregla s kuhanim fižolom. Hvaležni kralj je kraj poimenoval Benda-Kaal-uru (dobesedno 'mesto kuhanega fižola'), ki se je sčasoma razvilo v Bengalūru. Surjanath Kamath je predložil razlago možnega cvetličnega izvora imena, ki izhaja iz benga, kanadskega izraza za Pterocarpus marsupium (znano tudi kot malabarski kino), vrsta suhih in vlažnih listavcev, ki rastejo v izobilju v regiji.
11. decembra 2005 je vlada Karnatake sprejela predlog dobitnika nagrade Džnanpith U. R. Ananthamurthija, da se Bangalore preimenuje v Bengalūru. 27. septembra 2006 je Bruhat Bengaluru Mahanagara Palike (BBMP) sprejel resolucijo za izvedbo spremembe imena. Vlada Karnatake je predlog sprejela in sklenjeno je bilo uradno uveljaviti spremembo imena od 1. novembra 2006. Vlada Unije je odobrila to zahtevo, skupaj s spremembami imen za 11 drugih mest Karnatake, oktobra 2014. Zato se je Bangalore 1. novembra 2014 preimenoval v Bengaluru.
Zgodovina Zgodnja in srednjeveška zgodovina
Odkritje kamenodobnih artefaktov med popisom prebivalstva v Indiji leta 2001 v Džalahaliju, Sidhapuri in Džadigenahaliju, ki so danes vsi na obrobju Bangaloreja, kaže na človeško poselitev okoli leta 4000 pred našim štetjem. Okoli leta 1000 pred našim štetjem (v železni dobi) so bila grobišča ustanovljena v Koramangali in Čikadžali na obrobju Bangaloreja. Kovanci rimskih cesarjev Avgusta, Tiberija in Klavdija, najdeni v Jesvanthpurju in na letališču HAL, kažejo, da je bila regija vključena v čezoceansko trgovino z Rimljani in drugimi civilizacijami leta 27 pr. n. št.
Območje današnjega Bangaloreja je bilo del več zaporednih južnoindijskih kraljestev. Med 4. in 10. stoletjem je regiji vladala dinastija Zahodni Gang iz Karnatake, prva dinastija, ki je vzpostavila učinkovit nadzor nad regijo. Po Edgarju Thurstonu je Gangavadi vladalo osemindvajset kraljev od začetka krščanske dobe do njegove osvojitve s strani Čolov. Zahodni Gangi so sprva vladali regiji kot suverena sila (350–550 n. š.), kasneje pa kot fevdalci Čalukjev iz Badamija, ki so jim sledili Raštrakuti do 10. stoletja. Tempelj Nagešvara, Begur je bil zgrajen okoli leta 860, med vladavino kralja Zahodne Gange Ereganga Nitimarga I., razširil pa ga je njegov naslednik Nitimarga II. Okoli leta 1004, med vladavino Radža Radža Čole I., so Čoli premagali Zahodne Gange pod poveljstvom prestolonaslednika Radžendre Čole I. in zavzeli Bangalore. V tem obdobju je bila regija Bangalore priča selitvi številnih skupin - bojevnikov, upraviteljev, trgovcev, obrtnikov, pastirjev, obdelovalcev in verskega osebja iz Tamil Naduja in drugih kanadsko govorečih regij. Tempelj Čokanathasvami v Domlurju, kompleks Aigandapura blizu Hesaraghate, tempelj Mukthi Nathešvara v Binamangali, tempelj Čolešvara v Begurju, tempelj Somešvara v Ulsorju izvirajo iz obdobja Čola.
Leta 1117 je kralj Hojsala Višnuvardhana premagal Čole v bitki pri Talakadu v južni Karnataki in razširil svojo oblast nad regijo. Višnuvardhana je Čole izgnal iz vseh delov države Misore. Do konca 13. stoletja je Bangalore postal vir spora med dvema vojskujočima se bratrancema, vladarjem Hojsale Vero Balalo III. iz Halebiduja in Ramanatho, ki je upravljal z ozemlja v Tamil Naduju, ki so ga imeli Hojsala. Vera Balala III. je v Hudiju (zdaj znotraj meja občinske korporacije Bangalore) imenovala meščanskega poglavarja, s čimer je vas povišala v status mesta. Po smrti Vere Balale III. leta 1343 je bil naslednji imperij, ki je vladal regiji, imperij Vidžajanagara, ki je samo videlo vzpon štirih dinastij, Sangamas (1336–1485), Saluvas (1485–1491), Tuluvas (1491–1491). 1565) in Aravidu (1565–1646). Med vladavino imperija Vidžajanagara je Ačjuta Deva Raja iz dinastije Tuluva zgradil jez Šivasamudra čez reko Arkavati pri Hesaraghati, katerega zbiralnik je sedanja oskrba mesta z redno cevno vodo.
Temelj in zgodnja moderna zgodovina
Moderni Bangalore je leta 1537 začel graditi poglavar imperija Vidžajanagara, Kempe Govda I., ki se je pridružil imperiju v kampanji proti Gangaraji (ki ga je premagal in izgnal v Kanči) in ki je zgradil utrdbo iz blatne opeke za ljudi na mesta, ki bi postalo osrednji del sodobnega Bangaloreja. Kempe Govda je bil omejen s pravili, ki jih je določil Ačuta Deva Raja, ki se je bal potencialne moči Kempe Govde in ni dovolil mogočne kamnite utrdbe. Kempe Govda je novo mesto imenoval za svoj gandubhūmi ali 'dežela junakov'. Znotraj utrdbe je bilo mesto razdeljeno na manjše oddelke, od katerih se je vsak imenoval pete (kanadska izgovorjava [peːteː]). Mesto je imelo dve glavni ulici - ulico Čikapeté in ulico Dodapeté. Kižišče teh ulic je oblikovalo trg Dodapeté - srce Bangaloreja. Naslednik Kempe Govda I., Kempe Govda II., je zgradil štiri stolpe, ki so označevali mejo Bangaloreja. Med vladavino Vidžajanagara so številni svetniki in pesniki Bangalore označevali kot »Devarāyanagara« in »Kalyānapura« ali »Kalyānapuri« (»Ugodno mesto«).
Po padcu imperija Vidžajanagara leta 1565 v bitki pri Talikoti je Bangalore večkrat zamenjal lastnika. Kempe Govda je razglasil neodvisnost, nato pa je leta 1638 velika vojska Adil Šahi Bidžapurja, ki jo je vodil Ranadula Kan in ga je spremljal njegov drugi poveljnik Šāhdži Bhōnslē, porazila Kempe Govda III., Bangalore pa je bil dan Šāhdžiju kot džagir (fevdalna posest). Okrog leta 1639 je Šahadži Bhonsle izdal ukaz za obnovo uničenega mesta in gradnjo novih jezer, da bi rešili pomanjkanje vode v regiji. Leta 1687 je mogulski general Kasim Kan po ukazu Aurangzeba premagal Ekodžija I., sina Šāhdžija, in prodal Bangalore Čikkadevaradži Vodejarju (1673–1704), takratnemu vladarju kraljestva Misore za tri lakh rupije. Po smrti Krišnaradža Vodejarja II. leta 1759 se je Hider Ali, vrhovni poveljnik misorejske vojske, razglasil za dejanskega vladarja kraljevine Misore. Hider Aliju pripisujejo izgradnjo Delhijskih vrat in mesta na severnem in južnem koncu mesta leta 1760. Kraljestvo je pozneje prešlo na Hider Alijevega sina Tipu Sultana. Hider in Tipu sta leta 1760 vodila gradnjo botaničnih vrtov Lal Bagh. Pod njimi se je Bangalore razvil v trgovsko in vojaško središče strateškega pomena.
Utrdbo Bangalore so zavzele britanske sile pod vodstvom lorda Cornwallisa 21. marca 1791 med tretjo anglo-misorsko vojno in oblikovale središče britanskega odpora proti Tipu Sultanu. Po Tipujevi smrti v četrti anglo-misorski vojni (1799) so Britanci vrnili upravni nadzor nad Bangalore pētē maharadži iz Misoreja in je bil vključen v Kneževino Misore, ki je obstajala kot nominalno suverena entiteta Britanskega Raja. Stari pētē se je razvil v gospostvu maharadže iz Misora. Rezidenca zvezne države Misore je bila prvič ustanovljena v mestu Misore leta 1799 in kasneje leta 1804 prestavljena v Bangalore. Ukinili so ga leta 1843 , da bi ga ponovno obudili leta 1881 v Bangaloreju in leta 1947 z indijsko neodvisnostjo trajno zaprli. Britanci so ugotovili, da je Bangalore prijeten in primeren kraj za namestitev njihove garnizije, zato so svoj kanton iz Seringapatama leta 1809 preselili v Bangalore blizu Ulsorja, približno 6 km severovzhodno od mesta. Okoli kantona je zraslo mesto, ki je združilo več vasi na tem območju. Novo središče je imelo lasten občinski in upravni aparat, čeprav je tehnično šlo za britansko enklavo na ozemlju kraljev Vodejar Kneževine Misore. Dva pomembna dogodka, ki sta prispevala k hitri rasti mesta, sta uvedba telegrafskih povezav z vsemi večjimi indijskimi mesti leta 1853 in železniška povezava z Madrasom (danes Čenaj) leta 1864.
Kasnejša moderna in sodobna zgodovina V 19. stoletju je Bangalore v bistvu postal pobrateno mesto s »pētē«, katerega prebivalci so bili pretežno Kanadigas in kantonom, ki so ga ustvarili Britanci. Skozi 19. stoletje se je kanton postopoma širil in pridobil izrazito kulturno in politično pomembnost, saj so ga upravljali neposredno Britanci in je bil znan kot civilna in vojaška postaja Bangalore. Medtem ko je ostal na knežjem ozemlju Misore, je imel Cantonment veliko vojaško prisotnost in svetovljansko civilno prebivalstvo, ki je prihajalo izven kneževine, vključno z britanskimi in anglo-indijskimi vojaškimi častniki.