Čas brez pravljic je slovenski mladinski vojni dramski film iz leta 1986.
Film govori o težkem odraščanju otrok v času druge svetovne vojne, ki so z družino obsojeni na beg in o bremenu, ki ga nosi njihova mama.
Posnet po istoimenski mladinski povesti Boruta Pečarja, kjer je pisal o vojnih izkušnjah svojega partizanskega očeta Srečka in njegove mlade družine, ki je med vojno dobila četrtega otroka. Družino je po očetu poimenoval Srečkovi.K. T. (1983). SREČKU PEČARJU V ZADNJE SLOVO. Naša skupnost (Ljubljana Moste-Polje), letnik 24, številka 11. Čas brez pravljic. str. 26. Dolenjski list (05.02.1976), letnik 27, številka 6.
Produkcija Prve kadre so posneli na poljih med Ratežem in Brusnicami, snemalni lokaciji sta bili tudi Gabrje in bližnji Pangrč grm. Večino kadrov so posneli v okolici Novega mesta. V nekaterih prizorih in množičnih scenah so nastopili dolenjski gledališki amaterji.NA RATEŽU SNEMAJO »ČAS BREZ PRAVLJIC«. str. 1. Dolenjski list (13.03.1986), letnik 37, številka 11. V GABRJU »ČAS BREZ PRAVLJIC«. str. 4. Dolenjski list (25.12.1986), letnik 37, številka 52. V Pulju tudi Hladnikov čas brez pravljic. str. 7. Dolenjski list (10.07.1986), letnik 37, številka 28. Snemanje je trajalo okoli 40 dni.Enkrat sem čisto zares jokala. str. 9. 5. december 1986. Gorenjski Glas. l. 39. št. 39
Ana Pretnar iz Kranja, ki v filmu nastopa kot deklica Maja, je na avdicijo prišla prek očeta, ki je takrat nastopal v Prešernovem gledališču v Kranju. Najtežje ji je bilo igrati jok, prizadel pa jo je prizor z mučenjem matere.
Kritike Stanke Godnič (Delo) film ni prepričal, čeprav je pohvalila režiserjevo izbiro igralcev, fotografijo in glasbo, ki po njenem ostane v ušesih, pusti sliki govoriti ali pa jo dopolni z razpoloženjem. Pečarjeva literarna osnova se ji ni zdela primerna za filmsko rabo zaradi pomanjkanja dramatičnih in dramaturških stopnjevanj in zdelo se ji je, da sta skušala to scenarista neuspešno rešiti s sukanjem med poenostavljenima in neutemeljinima resničnostjo in vizijami. Ni marala neprepričljive in nespontane knjižne govorice otrok ter njihovih slabih dialogov in mučenja z nepoznanimi besedami. Filmu je očitala, da je padel na izpitu domišljenosti, izpiljenosti, morda tudi tenkočutnosti in filmskih vzgibov, ki bi morali spremeniti ponavljajočo se monotonost (hajke, pobegi, skrivanja) v nekaj več filmskih variant.Godnič, Stanka. Čas s pravljicami. str. 6. Delo (30.01.1987), letnik 29, številka 24.
Zasedba Damjan Koren Ana Pretnar: hči Maja Boštjan Omerza Bernarda Gašperčič: mama Boris Kerč: oče Majda Potokar
Ekipa
fotografija: Jure Pervanje glasba: Urban Koder montaža: Ana Zupančič scenografija: Niko Matul kostumografija: Irena Felicijan maska: Berta Meglič zvok: Hanna Preuss
Nagrade
1987: nagrada Prešernovega sklada za masko (iz obrazložitve: sooblikovanje medvojnega časa in črpanje iz svoje bogate zakladnice, ki zajema tudi lasuljarsko znanje)Nagrajenci Prešernovega sklada 1987. str. 4. Delo (07.02.1987), letnik 29, številka 31. Teden domačega filma 1986: priznanje Metod Badjura za glasbo
Izdaje na nosilcih
Čas brez pravljic. videokaseta. Ljubljana : Viba film ; Zagreb : Jadran film, ca 1991
Sklici
Zunanje povezave
Plakat.
Kategorija:Filmi leta 1987 Kategorija:Slovenski dramski filmi Kategorija:Slovenski vojni filmi Kategorija:Slovenski mladinski filmi Kategorija:Filmi o odraščanju Kategorija:Filmi o otrocih Kategorija:Partizanski filmi Kategorija:Filmi o drugi svetovni vojni Kategorija:Filmi v režiji Boštjana Hladnika Kategorija:Filmi Viba filma Kategorija:Filmi, posneti po povesti