Radio.doc je slovenski politični dramski TV film iz leta 1995 ter Zupaničevo drugo režijsko in prvo scenaristično delo.
Predstavljen je bil 11. maja 1995 v ljubljanskem kinu Vič, na TV SLO 1 pa je bil premierno predvajan 17. maja 1995.Leiler, Ženja. Tekoča "neekscesnost" : nov televizijski film. str. 8. Delo (15.05.1995), letnik 37, številka 109.
Zgodba Mlada raziskovalna novinarka Vesna v svojem rojstnem kraju, mestecu ob madžarski meji, raziskuje smrt moškega, ki so ga v sedemdesetih vrgli iz partije in z mesta direktorja lokalnega radia ter naj bi nekaj dni po tem v garaži storil samomor z izpušnimi plini. Izve, da ni bil njen oče in da so za njegovo smrt krive tuje obveščevalne službe. Postane novinarka po naročilu za nekdanjega partijca in uspešnega podjetnika.
Financiranje in produkcija Producent je bil RTV Slovenija, koproducent pa ORF - Österreichischer Rundfunk. Izvršni producent je bila Trajna delovna skupnost Sfinga iz Ljubljane. Ministrstvo za kulturo je odpovedalo sofinanciranje.Film iz našega okolja. str. 1. Tednik (Ptuj). (18.05.1995), letnik 48, številka 19.
Scenarij je bil izbran leta 1993 na anonimnem natečaju TV Slovenije za najboljšo TV dramo.RADIO.DOC - filmska zgodba iz nekega štajerskega mesta. str. 1. Tednik (Ptuj). (28.07.1994), letnik 47, številka 30. Scenarij je navdihnila smrt nekdanjega direktorja ptujske radijske postaje Franca Plohla, okoliščine katere je raziskovala režiserjeva žena in novinarka Milena Zupanič, vendar Zupanič ni rekonstruiral dogodka, ampak mu je ta služil kot izhodišče za razmišljanje. Hotel je doseči, da bi bil poleg dejstev tudi konec dvomljiv.Fideršek, Franc. Naša jubileja. str. 7. Tednik (Ptuj). (30.12.1993), letnik 46, številka 52.
Snemanje se je začelo 24. julija 1994 na Pragerskem. Snemanje so planirali tudi na Ptuju z okolico, v Ormožu, Slovenski Bistrici, Halozah, na Pohorju in v Ljubljani.
Film je bil sinhroniziran v nemščino.Pet let čakanja za uresničitev projektov. str. 5. Tednik (Ptuj). (31.05.2001), letnik 54, številka 22.
Kritike Ženja Leiler je napisala, da je filmu spodletelo zaradi nepoznavanja kompleksnejših pravil žanrov (detektivka, akcijski film, politična kriminalka in melodrama) in šibkega scenarija. Stereotipno žanrsko izhodišče se ji ni zdelo problematično, saj je za kreiranje dramatične, s suspenzom nabite zgodbe nudilo številne možnosti, ki pa jih Zupanič ni izkoristil. Tematik, kot so bivše oblastniške strukture in raziskovalno novinarstvo v postkomunistični dobi, ni razvil in dodatki, kot so sla po oblasti, izključevanje drugače mislečih, tajne službe, uničevanje arhivov in zaprisežena molčečnost bivših lokalnih akterjev, so se zdeli neutemeljeni in so ostali v ozadju. Novinarko Vesno je označila za smešno, nevrotično in moralistično karikaturo, ki postavlja naivna vprašanja, se do sogovornikov neumno obnaša, dela komične zapiske (v arhivu si zapiše besedo arhiv) in s katero se ne zgodi nič usodnega. Spraševala se je, kaj odkritje o pravem očetu in storilcih sploh pomenijo temu liku in kaj misli na koncu početi s svojo kariero. Zbodlo jo je, da Vesna postane plačanka moralno vprašljivega človeka. Zgodbo je označila za medlo. Pogrešala je osebno angažiranost novinarke, postopno odkrivanje resnice, presenetljive obrate ter zavajanje junakinje in gledalcev. Pohvalila je korektno vizualno plat filma, tekoč ritem, zaradi katerega je film povsem gledljiv in posamične prizore (npr. duhovit striptiz v vaškem baru), ki pa nimajo vedno jasnega mesta.
Zasedba
Nataša Matjašec: Vesna Lojze Rozman: Juras Andrej Kurent: profesor Vlado Novak: Brvar Miranda Caharija: Edita
Danilo Benedičič: Mlakar Marjan Bačko: Rudi Demeter Bitenc: Vrabec Teja Glažar: Vesnina mati Peter Ternovšek: referent
Ana Veble: čistilka Jože Babič: starešina Marija Lojk: bogatašinja Peter Boštjančič: taksist Igor Koršič: Begič
Gojmir Lešnjak: šef Svetozar Polič: receptor Gregor Geč: visoki moški Bojan Emeršič: mladi moški Milada Kalezič: Ivanova mati Roman Janžekovič: Ivan
Judita Zidar: Lea Branko Završan: arhivar Lenča Ferenčak: Marina Pavle Ravnohrib: časopisni urednik Robert Prebil: doktor Borut Veselko: Arnus
Ekipa
fotografija: Karpo Godina glasba: Urban Koder izvajalec glasbe: Studijski orkester RTV Slovenija (dirigent Urban Koder) montaža: Stanko Kostanjevec scenografija: Dušan Milavec kostumografija: Zvonka Makuc maska: Gabrijela Fleischman
Sklici
Nagrade
Slovenski filmski maraton 1995: zlata nagrada Metod Badjura za režijo
Zunanje povezave
Radio.doc na spletnih straneh producenta Arsmedia
Kategorija:Filmi leta 1995 Kategorija:Slovenski dramski filmi Kategorija:Filmi o novinarjih Kategorija:Politični filmi Kategorija:Filmi RTV Slovenija Kategorija:Filmi v režiji Mirana Zupaniča Kategorija:Slovenski televizijski filmi