thumb|right|350px|Dopustniki na plaži v Piranu Dopust je definiran kot obdobje brez dela, ki traja od nekaj dni do nekaj tednov. Lounbury, J. W. in Hoopes, L. L. (1986). Vacation From Work: Changes in Work and Nonwork Outcomes. Journal of Applied Psychology,7(3), 392–401. Za večino ljudi dopust pomeni prenehanje dela, čas, ko oseba ni aktivno prisotna na delovnem mestu. To je čas, ko delovna situacija izgubi nekaj pomena in se oseba posveti drugim aktivnostim, osebnim interesom, kot je na primer družina in preživljanje prostega časa.
Zakon o delovnih razmerjih
Zakon o delovnih razmerjih Zakon o delovnih razmerjih /ZDR/ Ur. l. RS, št. 003-02-3/2013-2, Ljubljana, 2013. pravi, da je namen letnega delovnega dopusta odsotnost delavca z delovnega mesta in s tem prekinitev odpravljanja delovnih obveznosti iz razloga počitka, rekreacije in regeneracije delavčevih sposobnosti za nadaljnje kvalitetno delo s ciljem izogibanja možnostim delovnih nesreč in poklicnih bolezni.
Prav iz namena letnega dopusta, to je počitek delavca od delovnega procesa in obnova njegovih psihofizičnih sposobnosti za nadaljnje učinkovito delo, izhaja, da delavec, ki šele sklene delovno razmerje, s tem avtomatično ne pridobi pravice do plačanega letnega dopusta, ampak mora predhodo izpolniti pogoj minimalne delovne dobe oziroma mora biti določen čas v delovnem razmerju. Glede na doseženo dolžino predhodnega trajanja delovnega razmerja razlikujemo na eni strani pridobitev pravice do celotnega letnega dopusta in na drugi strani pridobitev pravice do sorazmernega dela letnega dopusta (če ima delavec obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve).
Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela posameznik polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.
Zakon o delovnih razmerjih ureja dve materialni pravici, ki izhajata iz samega instituta letnega dopusta, to sta nadomestilo plače in regres za letni dopust. Gre za kontinuiteto plačila iz delovnega razmerja v primerih in pod pogoji, ki jih določa delovnopravna zakonodaja in zakonodaja s področja socialne varnosti. Osnovni namen nadomestila plače je torej, da nadomešča plačo, ko delavec ne dela. Regres za letni dopust je poleg nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta druga materialna pravica, ki pripada delavcu v okviru pravice do letnega dopusta. Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Namen financiranja regresa je financiranje in kritje stroškov za oddih delavca in njegove družine od vsakodnevnih delovnih obveznosti. Pravica do regresa je po veljavni zakonodaji neločljivo povezana s pravico do letnega dopusta, iz česar posledičo izhaja, da delavec, ki ima pravico do celoletnega delovnega dopusta, ima avtomatično tudi pravico do celotnega regresa. Vsakemu delavcu v enem koledarskem letu pripada en sam regres, ne glede na to, če je delavec med letom prešel od enega delodajalca k drugemu.
Šele z izrabo letnega dopusta delavec uresničuje potrebo po počitku, rekreaciji, regeneraciji, preživljanju časa z družino, vse z namenom, da si delavec nabere novih moči za naslednje delovno obdobje in da s počitkom od dela zmanjša možnosti za nastanek poškodb pri delu ali bolezni. Iz tega sledi, da je izraba letnega dopusta tudi v interesu delodajalca. Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, s tem da mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. O načinu izrabe letnega dopusta, torej o tem kdaj in v kolikšnem obsegu delavec izrabi delovni dopust, lahko odloča poleg zakonodajalca tudi delavec. Letni dopust se izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa in možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti.
Učinki dopusta
Glede na Effort-Recovery Theory (teorija napor-obnovitev) Meijmana in Mulderja (1998; De Bloom, J., Geurts, S.A. E. in Kompier, M. A. J. (2013). Vacation (after-) effects on employee health and well-being, and the role of vacation activities, experiences and sleep. Journal Of Happiness Studies, 14(2), 613–633.) imajo napori na delovnem mestu določene psihofizične obremenitve, kot je na primer utrujenost. Ko so te obremenitve intenzivne, na primer ko so delavci redno izpostvaljeni zahtevnim in stresnim situacijam na delovnem mestu in se vmes med delovnimi časi ne spočijejo popolnoma, sta ogrožena njihovo zdravje in blagostanje (npr. Belkic idr., 2004; ). Posledično so ponavljajoča in popolna okrevanja ključna, da oseba prepreči nezaželene učinke na zdravje in blagostanje. Nekatere kulture dajejo večjo težo na prosti čas kot druge, ampak tudi Japonci, ki so znani po svoji rigorozni delovni etiki, začenjajo razumeti pomembnost dopusta. Veliko Japonskih zaposljevalcev je začelo siliti delavce, da si vzamejo dopust.Etzion, D. (2003). Annual vacation: duration of refilef from job stressors and burnout. Anxiety, Stress & Coping: An International Journal, 16(2), 213–226. doi:10.1080/1061580021000069425 Raziskovalci predvidevajo, da dolga obdobja prostega časa omogočajo delavcem, da obnovijo izgubljene vire, ki jih lahko uporabijo po tem, ko začnejo nazaj z delom.Hobfoll, S. E., in Shirom, A. (2001). Conservation of resources theory: Applications to stress and management in the workplace. V R. T. Golembiewski (ur.), Handbook of organizational behavior (str. 57–80). New York, US: Marcel Dekker. Na Švedsem in v Nemčiji so ugotovili, da delavci, ki se po dopustu počutijo psihično in fizično sveže, doživljajo zjutraj svoje delo brez posebnega napora, lahkotno in so pripravljeni pomagati kolegom.Binnewies, C., Sonnentag, S. in Mojza, E. J. (2009). Daily performance at work: Feeling recovered in the morning as a predictor of day-level job performance. Journal of Organizational Behavior, 30, 67–93. Binnewies, C., Sonnentag, S. in Mojza, E. J. (2010). Recovery during the weekend and fluctuations in weekly job performance. Journal of Occupational and Organizational Psychology, 83, 419–441. Po vzetem dopustu zaposleni ocenjujejo višje tudi svojo delovno uspešnost. Fritz, C. in Sonnentag, S. (2006). Recovery, well-being, and performance-related outcomes: The role of workload and vacation experiences. Journal of Applied Psychology, 91, 936–945.
Dopust (vsaj začasno) zviša blagostanje in zdravje posameznika. Pomembno je, da optimalno izkoristimo ta prosti čas. Ni tako pomembno, kam iti na dopust, kako dolgo in kaj tam početi, pomembneje se je osredotočiti na druge stvari, kot so recimo gladko in umirjeno začeti dopust, umakniti se od vsakodnevnih skrbi, pomembneje je tudi, da posameznik med dopustom občuti zadovoljstvo, užitek in avtonomijo, ima nepozaben konec počitnic ter postopen prehod in vrnitev nazaj na delovno mesto.De Bloom, J. (2015). Making holidays work. The Psychologist, 28(8), 632-636. Pri preživljanju dopusta je pomembno, da si vzamemo oddih od vsakodnevnega dela in delovnih obremenitev. Rezultati sodobnih raziskav kažejo, da samo sprostitev ob koncu tedna ne zadostuje.
Na zdravje in blagostanje
Pred dopustom
Rezultati študije, v kateri je sodelovalo 96 Nizozemskih delavcev pred začetkom njihovega dopusta, so pokazali, da se je zdravje in blagostanje udeležencev znižalo v zadnjem tednu pred dopustom. Ta upad je bil povezan s tem, da se je delovna obremenitev pred dopustom zvišala. To je bilo celo bolj poudarjeno pri ženskah, ki so se jim je še dodatno povišale obremenitve doma. Nawijn, J., De Bloom, J. in Geurts, S. (2013). Pre-vacation time: Blessing or burden? Leisure Sciences, 35, 33–44.
Med dopustom
Longitudinalne študije na Nizozemskem De Bloom, J., Geurts, S.A. E., Taris, T. W. idr. (2010). Effects of vacation from work on health and well-being. Work & Stress, 24, 196–216. De Bloom, J., Geurts, S. A. E., in Kompier, M. A. J. (2012). Effects of short vacations, vacation activities and experiences on employee health and well-being. Stress and Health, 28(4), 305–318. so pokazale, da delavci poročajo o višjem zdravju in blagostanju med dopustom kot pred njim. Učinki dopusta so bili srednje visoki. V študiji, kjer so se udeleženci med dopustom ukvarjali z zimskimi športi, so udeleženci prav tako poročali o izbolšanju zdravja in blagostanja. De Bloom, J., Geurts, S. E., Taris, T. W., Sonnentag, S., de Weerth, C., in Kompier, M. J. (2010). Effects of vacation from work on health and well-being: Lots of fun, quickly gone. Work & Stress, 24(2), 196–216. doi:10.1080/02678373.2010.493385 Še posebej so se delavci počutili bolj zadovoljne, bili so razpoloženi bolj pozitivno in manj napeti med dopustom kot pa med navadnim delovnim tednom pred dopustom. Počutili so se tudi z več energije kot pred dopustom. Ti rezultati potrjujejo idejo, da je dopust močna priložnost, da si opomoremo od delovnih zahtev in da nam pozitivne prostočasne aktivnosti koristijo. Dopust je torej učinkovita, močna in naravna pot, kako ojačati blagostanje zaposlenih.
Po dopustu
Mataanaliza De Bloom, J., Kompier, M., Geurts, S. idr. (2009). Do we recover from vacation? Journal of Occupational Health, 51, 13–25. je pokazala male kratkoročne učinke v blagostanju in zdravju po dopustu glede na blagostanje in zdravje pred dopustom. Po dopustu so ljudje tudi manj izčrpani in poveča se njihovo zadovoljstvo z življenjem. Vsi ti učinki pa so izginili med dvema in štirimi tedni, ko so se osebe vrnile nazaj na delo.Tudi longitudinalne študije na Nizozemskem so pokazale, da se je po prvem tednu dela blagostanje vrnilo na enako stopnjo, kot je bila pred dopustom.
Raziskava, kjer so se udeleženci med dopustom ukvarjali z zimskimi športi, pa ni pokazala učinkov v zdravju, razpoloženju, napetosti, energiji in zadovoljstvu po dopustu glede na to, kakšna je bila stopnja tega pred dopustom. Avtorji to pripisujejo temu, da so zimske počitnice (ki so se jih udeležili udeleženci raziskave), po navadi v zelo delovnem času leta. Ko se po dopustu delavci vrnejo domov, so takoj ujeti v zahtevne rutine in se ukvarjajo še z obveznostmi, ki niso povezane z delom, kot so s pakiranje in pranje oblek. Zato je bolj ugodno z vidika pozitivnih vplivov dopusta, da se osebe vrnejo iz dopusta v drugi polovici tedna, da so med vikendom že doma, kot pa, da se iz dopusta vrnejo šele v nedeljo (Strauss Blasche, Muhry, Lehofer, Moser in Marktl, 2004; ).