Kuber

Kuber (bolgarsko Кубер, Kuber) je bil prabolgarski kan, ki je vladal v Panoniji in Makedoniji, * pred 650, † po 705.

Domneva se, da je bil sin kana Kubrata, brat kana Asparuha in član klana Dulo. Пламен Петков. Българите. Založba TRUD, 2007, str. 77. ISBN 9545287691. V Makedoniji je ustanovil Kuberjevo Bolgarijo.

Po zapisih v Čudežih sv. Demetrija (Miracula Sancti Demetrii) je v 670. letih iz razpadle Velike Bolgarije na ozemlju sodobne Ukrajine odpeljal v Srem v bivši rimski provinci Panoniji skupino Prabolgarov in bizantinskih kristjanov, katerih prednike so šestdeset let pred tem zajeli Avari.Curta.Fine.

right|270px|thumb|Srem (Sirmia), pokrajina v Avarskem kanatu, v kateri je vladal Kuber 270px|right|thumb|Kuberjeva in Asparuhova Bolgarija

Poreklo Kuberjev življenjepis je v drugi knjigi Čudežev sv. Demetrija. Szádeczky-Kardoss 1990, str. 215.Fine 1991, str. 44. Knjiga je hagiografsko delo, napisano v Solunu v 680. ali 690. letih.Curta 2001, str. 61-62.Fine 1991, str. 45. Znanstvena teorija, ki jo je prvi predlagal bolgarski zgodovinar Vasil Zlatarski, trdi, da je bil Kuber četrti sin kana Kubrata, krščanskega vladarja Onogurskih Prabolgarov, naseljenih v stepah severno od Črnega morja.Fine 1991, str. 44, 46. Po pisanju Teofana Spovednika je Kubratov četrti (neimenovani) sin po očetovi smrti okrog leta 642 s svojo vojskoThe Chronicle of Theophanes Confessor (357.13.), str. 498. zapustil črnomorske stepe, se naselil v nekdanji rimski provinci Drugi Panoniji in postal avarski vazal. Ameriški zgodovinar John Van Antwerp Fine ml. se strinja z Zlatarskim in dodaja, da je Kuber dobil ime po svojem očetu, ker sta Kuber in Kubrat zelo verjetno grški različici istega prabolgarskega imena.

Vladanje v Panoniji Kuber je vladal kot kaganov guvernerCurta 2006, str. 106. na narodnostno mešanem ozemlju. Med prebivalci so bili tudi potomci vojnih ujetnikov, ki so jih Avari zajeli na Balkanskem polotoku in jih naselili v okolici Sirmija.Szymański & Dąbrowska 1979, str. 59. Zgodovinar Samuel Szádeczky-Kardoss, ki se strinja s trditvijo, da je bil Kuber Kubratov sin in pripadnik vladarskega klana Dulo, trdi, da je kagan Kubra imenoval za guvernerja Panonije zato, da bi ga ločil od prabolgarskih podložnikov, ki so skupaj z njim zapustili črnomorske stepe. Kubrovi panonski podložniki so sami sebe imenovali Sermesianoi (Sremci), Bizantinci pa so jih imenovali Bolgari.Hupchik 2002, str. 33. Ohranili so svoje krščanske običaje, čeprav so Avari njihove prednike zajeli že šestdeset let pred Kuberjevim imenovanjem.

Sermesianoi niso prenehali sanjati, da se bodo nekoč vrnili v domovino svojih prednikov. Kuber je izkoristil njihova čustva in se po pisanju v Čudežih sv. Demetrija uprl avarskemu kaganu.Fine 1991, str. 45, 46-47. Sodobni zgodovinarji trdijo, da se je upor zgodil v 670. letih ali na začetku 680. let.Fine 1991, str. 46-48. Kubru se je pridružilo približno 70.000Микулчиќ 1996, str. 71. Sremcev in se odpravilo proti Bizantinskemu cesarstvu. Kagan jih je poslušal zaustaviti, po petih ali šestih porazih pa je odnehal in uporniki so pobegnili preko Donave.

Vladanje v Makedoniji left|thumb|250px|Pečat Kubrovega glavnega družabnika Maura z napisom »Maur, patrikij in arhont Sremcev in Bolgarov«

Kuber in njegovi uporniki so prodrli do Soluna,Szádeczky-Kardoss 1990, str. 216. kjer so se nameravali naseliti. K bizantinskemu cesarju, katerega imena Čudeži sv. Demetrija ne omenjajo, so poslali delegacijo s prošnjo za njegovo dovoljenje. Cesar je naselitev odobril in bližnjemu slovanskemu plemenu Dragoviti ukazal, da jih oskrbijo s hrano. Ljudje so se še vedno želeli vrniti na domove svojih prednikov in se začeli razseljevati. Kuber se je ustrašil, da bo zaradi tega njegova moč preveč upadla, in je zaprosil cesarja, da Sermesianoiem prepove odseljevanje in potrdi Kubrov položaj njihovega vladarja. Zgleda, da cesar njegove zahteve ni odobril, ker je nameraval izkoristiti državljansko vojno v mestu in zasesti Solun. V hagiografiji sv. Demetrija piše, da so meščani odkrili Kubrove agente, ki so mu nameravali odpreti mestna vrata, in mu preprečili vstop v mesto.

Drugih podatkov o Kubrovem življenju ni.Fine 1991, str. 45-46. Nekaj sodobnih zgodovinarjev, med njimi Zlatarski and Cankova-Petkova, trdi, da je v Makedoniji ustanovil državo, vzporedno z Asparuhovim Prvim bolgarskim cesarstvom. Fine 1991, str. 72. Trdijo tudi, da je bizantinski cesar Justinijan II. podjarmil slovanska plemena v okolici Soluna in na povratku v Konstantinopel leta 689 padel v prabolgarsko zasedo in bil poražen. Fine 1991, str. 72.Hupchik 2002, str. 35. Na napisu ob Madarskem konjeniku piše, da je Asparuhov sin Tervel sodeloval »s strici v Solunu« proti bizantinskemu cesarju Justinijanu II.:Veselin Beševliev. Pǎrvobǎlgarski nadpisi. Izdatelstvo na Bǎlgǎrskata akademija na naukite. Sofija, 1979, str. 94.

Cesar Justinijan je sklenil pogodbo […] Bolgari […] in prišel k Tervelu. Moji strici v Solunu niso zaupali cesarju z odrezanim nosom in so se vrnili v Kisinije [...] eden od njegovih [...] Vladar Tervel je sklenil pogodbo in dal cesarju pet tisoč [...] z mojo pomočjo je cesar dosegel lepo zmago. Makedonski arheolog Ivan Mikulčič, ki zaklada iz Vrapa in Ersekëja v Albaniji pripisuje Kubrovemu ljudstvu, trdi, da arheološke najdbe potrjujejo prisotnost Prabolgarov v Makedoniji in vzhodni Albaniji.Микулчиќ 1996, str. 29-33.

Zanimivost Po Kubru se imenuje Kuber Peak v gorovju Tangra na Livingstonovem otoku v Južnih šetlandskih otokih na Antarktiki. Kuber Peak. SCAR Composite Antarctic Gazetteer.

Sklici

Viri Priimarni vir Cyril Mango, Roger Scott, Geoffrey Greatrex, prevajalci (2006). The Chronicle of Theophanes Confessor: Byzantine and Near Eastern History, AD 284–813 Oxford University Press. ISBN 978-0-19-822568-3.

Sekundarni viri Curta, Florin (2001). The Making of the Slavs. History and Archaeology of the Lower Danube Region c. 500-700. Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-80202-4.

Hupchik, Dennis P (2002). The Balkans. From Constantinople to Communism. Palgrave MacMillans. ISBN 1-4039-6417-3. Микулчиќ, Иван (1996). Средновековни градови и тврдини во Македониjа [Srednjeveška mesta in gradovi v Republiki Makedoniji]. Makedonska akademija na naukite i umetnostite. ISBN 9989-649-08-1. Szymański, Wojciech; Dąbrowska, Elżbieta (1979). Awarzy. Węgrzy [Avari, Ogri]. Ossolineum. ISBN 83-04-00246-9. Szádeczky-Kardoss, Samuel (1990). The Avars. V Sinor, Denis. The Cambridge History of Early Inner Asia (Volume I. Cambridge University Press. str. 206–228. ISBN 0-521-24304-1.

Kategorija:Bolgarski vladarji Kategorija:Bolgarski kani Kategorija:Neznano leto rojstva Kategorija:Neznano leto smrti