Carlos Santana , mehiško-ameriški kitarist, pevec in skladatelj, * 20. julij 1947, Autlán de Navarro, Jalisco, Mehika.

Santana je mehiški in ameriški glasbenik, ki je javnosti postal znan konec 60. in začetek 70. let s svojo skupino, Santana, ki je med prvimi izvajala fuzijo rocka in latinskoameriške glasbe. Zvok skupine je vseboval kontrast melodičnih bluesovskih kitarskih linij proti latinskoameriškim in afriškim ritmom s tolkali (konge, timbales). Santana vse do danes izvaja takšen stil glasbe. Leta 2003 ga je uredništvo revije Rolling Stone uvrstilo na 20. mesto seznama 100. najboljših kitaristov vseh časov. Santana je osvojil deset grammyjev in tri latinske grammyje.

Biografija Zgodnje življenje Santana se je rodil v mestu Autlán de Navarro, Jalisco v Mehiki. Ko je bil star šest let se je začel učiti igranja violine, pri osmih letih pa igranja kitare pod mentorstvom svojega očeta, ki je bil mariachi. Njegov mlajši brat, Jorge, je prav tako postal profesionalni kitarist. Na mladega Carlosa je zelo vplival Ritchie Valens v času, ko je zelo malo Mehičanov izvajalo ameriško rock in pop glasbo. Družina se je iz Autlána de Navarro preselila v mesto Tijuana, ki leži na mehiški meji s Kalifornijo, kasneje pa v San Francisco. Carlos je ostal v Tijuani, kasneje pa se je pridružil družini v San Franciscu, kjer je obiskoval šolo James Lick Middle School, leta 1965 pa je maturiral na srednji šoli Mission High School. Sprejet je bil na Državno univerzo Kalifornije v Northridgeu in Državno univerzo Humboldta, vendar se za študij ni odločil.

Zgodnja kariera Na Santano so vplivali popularni izvajalci 50. let kot so B.B. King, T-Bone Walker, and John Lee Hooker.http://search.proquest.com/docview/367933042/ Kmalu po tem, ko je začel z igranjem kitare, se je pridružil lokalnim glasbenim skupinam, kjer je začel igrati rock 'n' roll 50. let. Prav tako se je spoznal s številnimi glasbenimi zvrstmi kot sta jazz in ljudska glasba ter s cvetočim hipijevskim gibanjem s centrom v San Franciscu. Po več letih službe kot pomivalec, se je Santana odločil postati profesionalni glasbenik. Leta 1966 je po spletu okoliščin postal znan. Santana je pogosto zahajal v lokal Fillmore West, ki ga je vodil Bill Graham. Med nedeljsko matinejo v Fillmore Westu bi moral nastopiti Paul Butterfield, vendar zaradi vinjenosti ni mogel. Graham je zato sestavil zasedbo glasbenikov, ki jih je poznal prek svojih stikov z Butterfieldovo skupino ter skupinama Grateful Dead in Jefferson Airplane. Kitaristov še ni izbral, zato je Santanin menedžer, Stan Marcum, Grahamu predlagal, da se Santana pridruži zasedbi. Graham se je s tem strinjal. Med jam sessionom je občinstvo, z Grahamom na čelu, opazilo Santanino igranje in solaže. Še istega leta je Santana ustanovil zasedbo Santana Blues Band, katere prvo zasedbo so sestavljali David Brown (bas kitara), Marcus Malone (tolkala) in Gregg Rolie (Hammond B3).

Z originalnim zvokom, ki je vseboval predvsem mešanico latin rocka, jazza, bluesa, salse in afriških ritmov, je skupina (kmalu po ustanovitvi je za svoje ime privzela kar Carlosov priimek) kmalu dobila poslušalce v okolici San Francisca. Zgodnji uspehi skupine, z legendarnim nastopom na festivalu Woodstock, pa so bili ključ do prve sklenjene pogodbe z založbo Columbia Records, ki jo je v tistem času vodil Clive Davis.

Santana

Prva pogodba, preboj na Woodstocku in prvi uspehi: 1969–72 Po sklenitvi pogodbe z založbo Columbia Records je skupina Santana začela snemati svoj prvenec. S posnetki niso bili zadovoljni, zato so odpustili bobnarja Boba Livingstona, na njegovo mesto pa je prišel Michael Shrieve, ki je imel dobro podlago tako iz jazza kot rocka. Skupino je bil primoran, zaradi obtožbe umora, zapustiti tudi tolkalist Marcus Malone, zamenjal pa ga je Michael Carabello, ki je v skupino pripeljal še enega člana, Joseja Chepita Areasa, znanega tolkalista iz Nikaragve. Njegove izkušnje so bile za skupino nepogrešljive.

Bill Graham, ki je bil oboževalec skupine že vse od njenega nastanka, je skupini še pred izidom debitantskega albuma omogočil nastop na festivalu Woodstock. Santana je bila eno izmed presenečenj festivala. Nastop skupine je bil legendaren, njihova 11-minutna izvedba skladbe »Soul Sacrifice« pa je utrdila njihovo popularnost. Graham je nato skupini dal nekaj napotkov za snemanje skladbe »Evil Ways«, za katero se mu je zdelo, da bo postala radijska uspešnica in jo je v izvirniku posnel Willie Bobo. Debitantski album skupine, Santana, je izšel avgusta 1969 in postal hit, dosegel je 4. mesto ameriške lestvice Billboard 200, singl »Evil Ways« pa se je uvrstil na 9. mesto lestvice Billboard Hot 100.

thumb|left|Skupina Santana leta 1971. Zadnja vrsta: Neal Schon, Gregg Rolie, David Brown in Carlos Santana. Prednja vrsta: Michael Shrieve, Michael Carabello in José »Chepito« Areas. Z nastopom na Woodstocku leta 1969 se je skupina predstavila svetovni javnosti in požela odobravanje kritikov. Hiter uspeh je skupino postavil pod pritisk, začela pa so se tudi trenja glede nadaljnje glasbene usmeritve skupine. Rolie je želel skupino usmeriti v hard rock, medtem ko je Carlos želel skupino usmeriti v zmes bluesa in rocka. V zvok skupine je želel vplesti elemente jazza, na kar so vplivali Gábor Szabó, Miles Davis, Pharoah Sanders in John Coltrane, kot tudi njegov čedalje večji interes po duhovnosti. V istem času je Chepita Areasa prizadela skoraj usodna možganska krvavitev, zato sta ga začasno nadomeščala Willie Bobo in Coke Escovedo. Ostali člani skupine, predvsem Carabello, so bili mnenja, da skupina ne bi smela javno nastopati brez Areasa. Tako so bili ustvarjeni konflikti in skupina je začela razpadati.

Skupina je po uspešnem prvencu septembra 1970 izdala svoj drugi album, Abraxas. Album je vseboval zmes rocka, bluesa, jazza, salse in drugih vplivov, s katero je skupina pokazala napredek od prvenca. Album je bil s strani javnosti dobro sprejet. Abraxas vsebuje dva največja hita skupine, »Oye Como Va« in »Black Magic Woman/Gypsy Queen«. Album je šest tednov držal prvo mesto lestvice Billboard 200. Na lestvici je ostal 88 tednov, leta 1986 pa je prejel 4 platinaste certifikate. Leta 2003 je bil uvrščen na 207. mesto Seznama 500. najboljših albumov vseh časov po izboru revije Rolling Stone.

Leta 1971 je bil v skupino povabljen znan mladi kitarist Neal Schon. Z njim je skupina posnela tretji album, Santana III. Skupina je sedaj vsebovala kitarski duet, ki je dal albumu nekoliko trši zvok. V zvoku albuma se je poznala vrnitev okrevajočega Chepita Areasa ter tolkalska pomoč Coka Escoveda. Na albumu se je pojavila tudi trobilna sekcija skupine Tower of Power, Luis Gasca iz skupine Malo in še nekateri drugi studijski glasbeniki, ki so večinoma prispevali tolkala in vokale. Santana III je bil še en uspešen album, ki je dosegel 1. mesto lestvic, prodana sta bila 2 milijona izvodov, z albuma pa sta izšla hita »Everybody's Everything« in »No One to Depend On«.

thumb|right|Silvestrovo 1976 na Cow Palaceu v San Franciscu Napetosti med člani skupine pa niso popustile. Poleg težav glede glasbenih razlik so se pojavile še težave z drogami. Santana se je bal, da bodo droge slabo vplivale na nastope skupine. Coke Escovedo je Santano spodbujal, da je prevzel dolžnosti glasbenega direktorja skupine. Poleg tega so prišle na dan tudi finančne nepravilnosti menedžerja Stana Marcuma, ki ga je Bill Graham označil za nesposobnega. Zamera med Santano in Carabellom o načinu življenja se je končala z odhodom Carabella iz skupine. Kot zamenjava zanj je skupina tik pred koncertom v New Yorku najela Jamesa Minga Lewisa. David Brown je skupino zapustil malce kasneje zaradi težav z drogami. Južnoameriška turneja je bila, zaradi študentskih protestov proti vladni politiki ZDA in nemirnih oboževalcev, prekinjena v Limi. Ta turneja je prepričala Santano, da mora storiti spremembe tako v skupini, kot v zasebnem življenju.

Januarja 1972 so Santana, Schon, Escovedo in Lewis skupaj z nekdanjim bobnarjem Hendrixove skupine Band of Gypsys, Buddyjem Milesom izvedli koncert v kraterju Diamond Head na Havajih, ki je bil posnet in je izšel pod naslovom Carlos Santana & Buddy Miles! Live!. Album je dosegel zlat certifikat.

Caravanserai V začetku leta 1972 je skupina začela s snemanjem četrtega studijskega albuma, Caravanserai. Med snemanji sta Santana in Michael Shrieve v studio pripeljala »nove« glasbenike: tolkalista Jamesa Minga Lewisa in Armanda Peraza, ki sta nadomestila Michaela Carabella, ter basista Toma Rutleyja, ki je nadomestil Davida Browna. Pri snemanju sta sodelovala tudi klaviaturista Tom Coster in Wendy Haas. S prihodom novih glasbenikov v studio se Gregg Rolie in Neal Schon nista strinjala, zato sta zapustila skupino, čeprav sta pred tem oba sodelovala pri snemanju albuma. Rolie se je vrnil v domači Seattle in leta 1973 postal član skupine Journey, v kateri je igral tudi Schon.

Caravanserai je prinesel spremembe v glasbeni usmeritvi skupine, ki se je usmerila v jazz fusion. Album je prejel pohvale kritikov, izvršni direktor založbe CBS Clive Davis pa je Santano opozoril, da bo album poslabšal pozicijo skupine kot »Top 40« izvajalca. Dejal mu je tudi, da s tem albumom dela »karierni samomor«. Album je vseeno dosegel platinast status. O težavah, skozi katere je šla skupina v tem času, je leta 1972 v članku z naslovom »The Resurrection of Carlos Santana«, v reviji Rolling Stone pisal Ben Fong-Torres.

Santana je nato spoznal Deborah King, s katero se je leta 1973 poročil. Kingova je hči pokojnega bluesovskega pevca in kitarista Saundersa Kinga. Carlos in Deborah imata tri otroke: Salvadorja, Stello in Angelico. Skupaj sta ustanovila neprofitno organizacijo »The Milagro Foundation«, ki zagotavlja otrokom finančno pomoč za izobraževalne, zdravstvene in druge potrebe.

Menjanje stilov in duhovnost: 1972–79 Leta 1972 se je Santana začel kazati zanimanje nad fusion skupino The Mahavishnu Orchestra in njenim kitaristom Johnom McLaughlinom. Zaradi Santanovega zanimanja nad meditacijo je McLaughlin Santano in njegovo ženo predstavil svojem guruju Šriju Činmoju. Činmoj ju je leta 1973 sprejel kot učenca. Santana je dobil ime Devadip, kar pomeni »Svetilka, luč in oko Boga«. Santana in McLaughlin sta nato leta 1973 posnela skupen album, Love Devotion Surrender, pri snemanju katerega so sodelovali tako člani Santane, kot člani The Mahavishnu Orchestra, ter tolkalist Don Alias in organist Larry Young, ki sta skupaj z McLaughinom sodelovala pri snemanju Davisovega albuma Bitches Brew, leta 1969.

Leta 1973 je Santana sestavil novo zasedbo skupine, ki so jo poleg Carlosa sestavljali še Armando Peraza in Chepito Areas na tolkalih, Doug Rauch na basu, Michael Shrieve na bobnih ter Tom Coster in Richard Kermode na klaviaturah. Santana je za turnejo po Japonski v skupino pripeljal jazzovskega vokalista Leona Thomasa. Koncerta, ki sta potekala 4. in 3. julija 1973, sta bila posneta in sta izšla pod naslovom Lotus (1974). Založba CBS ni dovolila izdaje, dokler ne bi bil ves posnet material zgoščen. Santana se s to zahtevo ni strinjal in tako je Lotus v ZDA izšel samo kot trojni album. Skupina je zatem odšla v studio, kjer je posnela album Welcome, na katerem sta opazna Santanov interes za jazz fusion in sodelovanje s Šrijem Činmojem.

thumb|left|180px|Santana med turnejo Inner Secrets, na Nizozemskem leta 1978